Zaradi slabega poslovanja vlada zamenjala člane svetov zavodov v devetih bolnišnicah.
Vlada je zaradi slabega poslovanja zamenjala člane svetov zavodov devetih bolnišnic, »v petih največjih in štirih najbolj kritičnih«, je po današnji seji povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Z menjavo v svetih zavodov bodo najprej skušali stabilizirati stanje, nato pa zagotoviti pozitivno poslovanje ob koncu leta.
Nadzor nad bolnišnicami pod nadzorom nekdanjega ministra
V ta namen bo na ministrstvu nadzor nad bolnišnicami opravljal novi urad za nadzor nabave in kakovost v zdravstvu pod vodstvom Aleša Šabedra, sicer nekdanjega ministra za zdravje in generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Šabeder je danes tudi predstavil nekaj podatkov o poslovanju bolnišnic. Kot je izpostavil, je 21 bolnišnic lani imelo skupni poslovni izid v višini 5,5 milijona evrov presežkov. Iz proračunskih sredstev je bilo k realiziranemu programu namreč izplačanih še dodatnih 52 milijonov za pokrivanje nerealiziranega programa v letu 2021 in 234 milijonov za t. i. covidne dodatke.
»Bolnišnice so lani tako prejele skoraj 300 milijonov evrov dodatnih sredstev iz proračuna,« je izpostavil.
PREBERITE ŠE:
Stanje v bolnišnicah alarmantno
A stanje v letošnjem letu je »precej alarmantno«, je dejal Šabeder. Po podatkih za prvih petih mesecev v letošnjem letu 15 bolnišnic posluje negativno, skupna kumulirana izguba znaša skoraj 41 milijonov evrov.
Bolnišnice z največjo izgubo so UKC Ljubljana (24 milijonov evrov), UKC Maribor (3,5 milijona evrov), celjska bolnišnica (4,4 milijona evrov), slovenjgraška bolnišnica (štiri milijone evrov), murskosoboška bolnišnica (1,5 milijona evrov) in kranjska porodnišnica (pol milijona evrov).
Ob negativnem finančnem rezultatu bolnišnice po podatkih ministrstva pesti tudi nelikvidnost. Trenutno imajo bolnišnice skupaj za 173 milijonov evrov obveznosti, od katerih je zapadlih obveznosti za skoraj 77 milijonov evrov.
V soboški bolnišnici za skoraj šest milijonov evrov zapadlih obveznosti
Najvišje beležijo v UKC Ljubljana, ki ima v prvih petih mesecih letošnjega leta več kot 60 milijonov evrov zapadlih obveznosti, splošna bolnišnica Murska Sobota jih ima skoraj šest milijonov evrov, celjska bolnišnica pet milijonov evrov, bolnišnica Slovenj Gradec skoraj tri milijone evrov, kranjska porodnišnica pa dva milijona evrov zapadlih obveznosti.
Ob tem na ministrstvu, kot je izpostavil Šabeder, opažajo tudi trend izrednega porasta odhodkov, ne samo na račun plač zaradi covidnih dodatkov, temveč tudi porast stroškov blaga, materiala in storitev. Od leta 2019 do leta 2021 je skupen porast odhodkov materialnih stroškov 133 milijonov evrov.
»Ob teh številkah imamo veliko vprašanj in nimamo vseh odgovorov. Tako da bo prva naloga novoimenovanih svetov zavodov, da se seznanijo s tekočim poslovanjem, stabilizirajo to stanje v bolnišnicah in skupaj z vodstvi pripravijo ukrepe za stabilno poslovanje v naprej,« je poudaril Šabeder.
