Ustavno sodišče je presodilo, da so bili vladni odloki o omejitvi gibanja in združevanja zaradi preprečevanja širjenja covida-19 v delu, v katerem so prepovedovali shode oziroma jih omejevali na do deset udeležencev, neskladni z ustavo.
Ustavno sodišče je odločilo, da ima ugotovitev neskladnosti učinek razveljavitve. Omenjene dele odlokov sta pred ustavnim sodiščem izpodbijala Sanja Fidler in Irfan Beširević.
Po presoji ustavnega sodišča je »popolna prepoved shodov pomenila izjemno hud poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj«, kot so opredeljeni v ustavi: »Splošna popolna prepoved shodov je veljala za celotno ozemlje Slovenije in je pet mesecev v celoti preprečevala takšno ustavnopravno varovano obliko kolektivnega izražanja mnenj.«
Tudi prepoved neorganiziranih shodov je pomenila hud poseg v ustavno pravico do mirnega zbiranja, saj ravno neorganizirani shodi najbolj omogočajo takojšen ter neposreden odziv posameznikov na aktualne dogodke, so navedli v ustavni odločbi.
Vladni odloki močno posegali v pravico do mirnega zbiranja
Prav tako je splošna omejitev števila udeležencev shodov na do deset oseb, ki je veljala dober mesec, po oceni sodišča močno posegla v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj.
»Sporočilo desetih oseb je toliko šibkejše od sporočila, ki ga izrazi več oseb, da takšna omejitev posega tudi v temeljni značaj mirnih zbiranj kot svobodnih in od države neodvisnih prispevkov k oblikovanju političnih stališč ter politične volje,« so zapisali.
Kot navaja ustavno sodišče, je splošna in vnaprejšnja prepoved protestov nujna v demokratični družbi samo, če obstaja resnična nevarnost, da bodo protesti povzročili posledice za varovane pravne dobrine, ki jih ni mogoče preprečiti z drugimi, manj strogimi ukrepi.
Za vnaprejšnjo prepoved mirnih zbiranj ne zadostujejo gole domneve, da bodo zaradi njih ogrožene varovane pravne dobrine.
To pomeni, da za utemeljitev nujnosti posegov v pravico do mirnega zbiranja ne zadostuje sklicevanje na splošno epidemiološko stanje in število okuženih, ampak mora oblast posebej skrbno preučiti možnosti za uskladitev obeh pravic.
Vladi očitajo tudi neuporabo možnih alternativnih ukrepov
Kot je navedlo ustavno sodišče, je iz primerjave ureditev v drugih državah razvidno, da obstaja cela paleta ukrepov, s katerimi je mogoče preprečevati širjenje nalezljivih bolezni na shodih in ki manj posegajo v pravico do mirnega zbiranja.
Vlada se je sicer pri odločanju o ukrepu popolne prepovedi shodov oz. njihove omejitve na 10 ljudi sklicevala na mnenji strokovne skupine za covid-19 z 11. oktobra in 11. novembra lani. V prvem je strokovna skupina predlagala, da je treba takoj prepovedati vse javne in kulturne prireditve ter verske obrede in poroke, v drugem pa, da je treba uvesti omejitev zbiranja na člane gospodinjstva z izjemo nujne pomoči.
Niti iz odgovorov vlade niti iz zapisnikov strokovne skupine pa, kot ugotavlja ustavno sodišče, ni razvidno, da bi bil posebej obravnavan položaj shodov in njihov pomen v svobodni demokratični družbi.
Presoje, ali obstajajo alternativni ukrepi, s katerimi bi se lahko tudi v času epidemije vsaj v določeni meri dopustilo izvrševanje ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj, tako ni bilo.
To pa pomeni, da pri sprejemanju ukrepov tudi niso bile upoštevane pozitivne dolžnosti države, da glede na okoliščine v razumni meri zagotovi izvrševanje pravice do mirnega zbiranja, vključno z dolžnostjo sodelovanja z organizatorji, je opozorilo ustavno sodišče, ki je odločbo sprejelo s šestimi glasovi proti dvema, proti sta glasovala Klemen Jaklič in Marko Šorli.
Argumenti vlade niso bazirali na dejstvih
Splošne trditve, da naj bi bilo na shodih izkazano večje tveganje za prenos okužbe, brez predložitve kakršnihkoli dokazov za tako hud in tako dolgotrajen poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj, tako ne zadostujejo, je navedlo ustavno sodišče.
Kot je poudarilo, mora prepoved temeljiti na dejstvih in konkretno ugotovljenih okoliščinah, ne na domnevah.
»Vlada ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj pri shodih z do nekaj sto udeleženci ne bi bilo mogoče preprečiti širjenja okužb z zagotovitvijo zadostne razdalje med udeleženci, nošenjem maske in uporabo razkužilnih sredstev,« so dodali.
Z zaprtjem države ni moč utemeljiti popolne prepovedi shodov
Opozorili so še, da je bil namen odlokov popolna zaustavitev javnega življenja, a se javno življenje ni povsem zaustavilo. Zato vlada z »lockdownom« ne more utemeljiti popolne prepovedi shodov, so prepričani.
Tudi v nadaljevanju je vlada vsaj delno sprostila večino dejavnosti, pri katerih prihaja do stikov med ljudmi, shodi pa so bili še vedno v celoti prepovedani.
Ustavno sodišče je že aprila začasno zadržalo izvajanje vladnega odloka v delu, ki začasno prepoveduje prireditve, shode in zborovanja. V začetku junija pa je ustavno sodišče ugotovilo, da sta neustavne določbe zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje.
Posledično so bili neustavni tudi epidemiološki vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na tej podlagi.
