»Pirati so v meni prepoznali pravega kandidata za zastopanje Prekmurja in cele Slovenije v Evropi, saj verjamejo v mojo načelnost,« pravi Prekmurec Rolando Benjamin Vaz Ferreira, ki se bo maja potegoval za evropskega poslanca.
Prekmurec. Programer. Pirat, ki bo napadel Evropo. Rolando Benjamin Vaz Ferreira je trmoglav mladenič, ki bo na majskih volitvah v Evropski parlament kandidiral za evroposlanca kot predstavnik Piratske stranke Slovenije.
V politiko se je podal, ker ima dovolj zmeraj istih obrazov, ki »so se šopirili pred TV-zasloni, že ko sem se kot otrok igral v dnevni sobi in mimogrede poškilil na poročila«. Kot evroposlanec želi med drugim predstavljati direktno linijo do informacij, s katerimi bi lahko pomagal gibanjem in institucijam, ki bi želela razvijati lokalno okolje s pomočjo evropskih sredstev. »Konc koncof, če nemo navadni lidje sküper potegnoli, što de pa kaj napravo za nas?« pove ob koncu intervjuja Sobotainfo in nakaže, da ga bomo v politiki še srečevali.
Na majskih volitvah v Evropski parlament se boš za mandat evroposlanca kot predstavnik Piratske stranke Slovenije potegoval tudi ti. S čim meniš, da bi lahko prepričal volivce?
»Glede na to, da ciljamo na specifično populacijo – mlade, ki imajo dovolj »stare politike«, ki razumejo pomen in pomembnost spleta danes in v prihodnosti in ki se zavedajo grožnje, ki jo v omreženem svetu prihodnosti najosnovnejšim človekovim pravicam predstavljajo želje 'starih vlad' in korporacij po nadzoru spleta, menim in upam, da nas bodo podprli predvsem zato, ker smo Pirati po vsem svetu glavna politična sila, ki se aktivno ukvarja prav s to problematiko. Vsekakor ne želimo proizvesti kulta osebnosti, pa tudi ideoloških parol se izogibamo, zato želimo pritegniti z znanstveno podprtimi dejstvi in preteklimi rezultati – 2 poslanca Piratov v EP sta bila ključna za ustavitev sporazuma ACTA, potencialna poslanska skupina Piratov pa bi lahko in nekoč tudi bo premikala gore.«
Kakšen je bil skok od prevajalca in programerja do Pirata?
»Prehod je bil povsem spontan. O Piratih sem zasledil kak bit informacij, tu in tam že ob ustanovitvi Švedske piratske stranke, ko pa sem izvedel, da se zadeva začenja razvijati tudi pri nas, sem šel pogledat, kako stvari stojijo. To je sicer bilo šele v drugi iteraciji slovenskih Piratov, leta 2010, ko je krmilo počasi prevzel zdajšnji sekretar Rok Andrée. Z Rokom sva se takoj ujela in tako sva zdaj zavzeta Pirata in tudi prijatelja. Glede na to, da pazimo, da si noben posameznik ne more nagrabiti preveč moči, je to zaupanje, tako na profesionalnem kot tudi na osebnem nivoju, veliko pripomoglo k temu, da sem zdaj v tej vlogi.«
V svojem blogu si, po mnogih komentarjih glede tvoje kandidature, zapisal, da si »čistokrven mešanec« in da je Slovenija kljub temu tvoja domovina. Je to eden izmed razlogov, da si se aktivno podal v politiko?
»Aktivno sem se podal v politiko zlasti zato, ker imam dovolj tega, da o naših življenjih še zmeraj odločajo isti obrazi, ki so se šopirili pred TV-zasloni, že ko sem se kot otrok igral v dnevni sobi in mimogrede poškilil na poročila. Ne le, da so do zdaj že jasno izgubili stik z realnostjo navadnega državljana, povsem očitno je, da zlasti o temah, za katere se zavzemamo Pirati, niso najbolje podučeni. Dolgo sem čakal, če se bo našla kaka druga skupina mladih z ideali, ki so meni blizu, pa jih žal nisem dočakal, zato je bil vstop v te vode kratko in malo edina možnost. Kot pravijo Američani: 'Če želiš, da je nekaj opravljeno dobro, to opravi sam!'«
Praviš, da imate Pirati dovolj stare politike in da je čas, da ideologijo zamenja znanost. Kako boš poskušal uresničiti to piratsko vodilo?
»Preprosto – ne bom glasoval glede na ime oziroma poslansko skupino predlagatelja. Naš pristop je pravzaprav preprost in se ga da strniti na dva koraka. Prvič, dejansko preberi to, o čemer glasuješ, in se še dodatno informiraj. Drugič, glasuj glede na vsebino in zbrane informacije in ignoriraj ime predlagatelja. V šali bi lahko rekli, da naš na znanosti temelječ pristop 'ni nobena znanost'.«
Ali pričakuješ, da ti bodo Prekmurci s svojimi glasovi naklonjeni?
»Iskreno povedano, ne vem. Zlasti moji vrstniki, ki me poznajo osebno, vedo, da sem včasih bil še preveč trmoglav glede svojih načel, kar jim bo zdaj najbrž bolj všeč, kot v gimnazijskih časih. Na splošno pa Pirati težko izrazimo kakršnakoli pričakovanja. Na teh volitvah smo najbrž edina resna skupina, ki je povsem drugačna od ustaljene prakse. Upam, da bo ljudem ta svežina všeč.«
Dejal si, da boš nastopil izključno kot kandidat Piratov in se ne boš povezovali z nobeno drugo stranko ali gibanjem. Zakaj taka odločitev?
»Piratske stranke obstajajo po vsem svetu. Pred kratkim smo v Bruslju ustanovili Evropsko piratsko stranko. Pirati delujemo na specifičen način in se poskušamo izogibati tradicionalnih, ideološko pogojenih oznak, saj naše odločitve ne temeljijo na ideologiji marveč na dejstvih, kar je prepogosto kratko in malo nezdružljivo z obstoječimi političnimi formacijami. V EP smo Pirati del poslanske Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, kar pomeni, da nismo a priori proti povezovanju, vendar v Sloveniji preprosto nismo našli kompatibilnih partnerjev za te volitve.«
Katere so tvoje ključne ideje, ki bi jih v Evropskem parlamentu skušal uresničiti?
»Za začetek bi se boril skupaj z ostalimi Pirati v EP, da sporazum TTIP v obstoječi obliki ne uspe, saj bi, po mojem mnenju, potencialno grozljivo vplival na življenja Evropejcev. Nižje kakovostna hrana, plačevanje kazni podjetjem, ki bi jih države prejele zaradi nasprotovanja ukinitvam omejitev uvoza potencialno nevarne hrane, ponovni poskus uvedbe nadzora telekomunikacij, da o nesprejemljivosti izvajanja tovrstnih pogajanj za vrati, ki so zaprta celo Evropskemu parlamentu niti ne govorim. Predvsem pa bi v duhu Piratskega gibanja bil »prevodnik« za informacije od EP do ljudi in obratno. Zavedam se, da to morda zveni optimistično, a s cinizmom in vdanostjo v usodo ne pridemo nikamor.«
Kaj bi tvoja morebitna izvolitev v Evropski parlament pomenila za Pomurje?
»Dejstvo je, da so to volitve za Evropski parlament, ki celo Slovenijo obravnavajo kot eno enoto. Vsekakor pa bi kot poslanec v EP na vse kriplje podpiral iniciative in programe za skladni regionalni razvoj, poleg tega pa bi predstavljal direktno linijo do informacij, s katerimi bi lahko pomagal gibanjem in institucijam, ki bi želela razvijati lokalno okolje s pomočjo evropskih sredstev. In če mi dovolite nekaj lokalpatriotizma, bi omenil še, da bi to pomenilo, da je Prekmurje prva regija ne le v Sloveniji, ampak v celotnem slovanskem svetu, ki je proizvedla evropskega poslanca, ki se že na prvi pogled razlikuje od drugih. Sam sem bil izredno vesel, ko so Pirančani pokazali, da jim je karakter pomembnejši od zunanjosti z izvolitvijo župana Bossmana. Zdaj lahko to pokaže tudi Prekmurje in se otrese stereotipa o nazadnjaški provinci, ki je še zmeraj prepogost onkraj Trojan.«
Kako poteka zbiranje zakonsko potrebnih 1000 podpisov volivcev? Boš podporo iskal tudi v Prekmurju?
»Prejšnji in ta teden smo bili aktivni zlasti v Ljubljani, z naslednjim tednom pa bomo zbiranje predvidoma razširili tudi na Mursko Soboto, Lendavo, Maribor in Kranj. Kaže, da nam bo uspelo, ampak vsak glas šteje, saj potrebujemo nekaj rezerve, za primer, da se jih nekaj 'izgubi' oziroma da bodo zavrnjeni. Omeniti velja, da obrazec podpore ne pomeni včlanitve ali česarkoli podobnega, ampak je zgolj dovoljenje, da lahko kandidiramo na volitvah.v
Kaj s svojo kandidaturo sporočaš Prekmurcem?
»'Stara politika' je očitno povsem zatajila, zato je definitivno prišel čas za spremembe. Niso jim jasne najbolj osnovne zadeve in mislijo, da bodo z neprestanim višanjem davkov lahko rešili vse težave, s čimer dušijo tako ljudi kot gospodarstvo. Skrajni čas je, da nekdo nekaj naredi. Pirati so v meni prepoznali pravega kandidata za zastopanje Prekmurja in cele Slovenije v Evropi, saj verjamejo v mojo načelnost. Vsem našim podpornikom se iskreno zahvaljujem in obljubljam, da bom naredil vse v svoji moči za izboljšanje stanja. Če me kdo želi bolje spoznati, si lahko prebere več o meni. Lahko pa se domenimo tudi za kako kavo v živo, ko bom v Murski Soboti. Konc koncof, če nemo navadni lidje sküper potegnoli, što de pa kaj napravo za nas?«
Hvala za pogovor!