Ekološko pridelovanje v vzponu. Preverili smo, kako hitro se razvija v Pomurju in kje se je najbolje prijelo.
Ekološko kmetovanje se vse bolj prebija v ospredje. Na globalni ravni je že preseglo okvire majhne tržne niše in se naglo razvija kot samostojen sektor kmetijstva. Kot bistven element trajnostnega kmetovanja postaja tudi privlačna tržna priložnost.
Povečujeta se tako število ekoloških kmetij kot povpraševanje po ekoloških pridelkih, saj se ljudje bolj posvečajo vplivu na okolje, živali in zdravje ljudi.
Po pisanju STA se je pred dvema letoma z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji ukvarjalo približno pet odstotkov vseh kmetij oziroma 3.635 od približno 70.000 kmetij. Te so se raztezale na skupno 46.276 hektarjih ali 9,6 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Velikost povprečne ekološke kmetije za približno šest hektarjev presega tisto povprečne konvencionalne kmetije, znaša namreč 12,73 hektara.
Po ekološke pridelke raje neposredno h kmetu
V Sloveniji imamo po ocenah Zadružne zveze Slovenije dobre pogoje za ekološko pridelavo. A čeprav se ta z leti povečuje, večji del potreb še vedno zadovoljimo z uvozom. Povpraševanje je namreč precej večje od ponudbe. V glavnem ekološke izdelke uvažamo iz Italije, Nemčije in Avstrije, nekaj pa tudi iz držav izven EU, kot so Turčija, Izrael, Rusija in Srbija.
Pridelke s slovenskih ekoloških kmetij običajno pokupimo neposredno na kmetijah oziroma na lokalnih tržnicah, medtem ko se v trgovskih centrih povpraševanje po ekološko pridelanem sadju in zelenjavi zmanjšuje, opažajo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Seveda je trg ekološko pridelanih živil omejen z razvitostjo in dohodki prebivalstva.
V Pomurju 10-odstotna rast ekološkega kmetijstva
Pa je trend ekološke pridelave opazen tudi v Pomurju? Kot so nam pojasnili v Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota, regija ne zaostaja bistveno za ostalimi območji v državi.
Po podatkih strokovne skupine za ekološko kmetijstvo pri KGZS Zavod MS je v ekološko pridelavo vključenih 174 kmetij, ki posedujejo približno 1.900 hektarjev kmetijskih površin, od tega približno 80 odstotkov njivskih, trajnih nasadov in površin pod zelenjadnicami.
»Do leta 2018 ugotavljamo letno do 10-odstotno rast, tako po številu kmetij kakor tudi po zemljiščih vključenih v ekološko pridelavo,« so zapisali v KGZ Murska Sobota.
V letu 2018 se je interes za preusmeritev sicer nekoliko zmanjšal predvsem zaradi uvoza in posledično nizkih cen ekoloških produktov, velikih stroškov dela, nepovezanosti pridelovalcev ter neorganiziranega odkupa primarnih ekoloških pridelkov in živine.
Birokracija duši?
V sami pridelavi je po njihovih opažanjih sicer kar nekaj težav. Med glavnimi izzivi navajajo predvsem dejstvo, da nimajo na razpolago ekoloških semen, če so že na voljo, pa so predraga oziroma uvožena, medtem ko lastne pridelave nimajo. Zatika pa se tudi pri organizaciji oziroma odkupu:
»Ob konstantnem porastu površin in produktov, v EK kontroli se pojavlja pomanjkanje po organizaciji odkupa ekoloških pridelkov in izdelkov; organizacije prodaje in odkupa na področju naše regije. Pri direktnem načinu prodaje preko dopolnilnih dejavnosti imamo težave z birokracijo, ki ni prilagojena za manjše obrate oz. kmetije in predstavlja prevelik strošek na enoto proizvoda na kmetiji; (stroški analiz, kontrol) … , « razlagajo v KGZS Murska Sobota.
Tako menijo, da bi v izogib velikemu številu dragih kontrol postopke veljalo poenostaviti, podobno kot v sosednjih državah. Ocenjujejo pa tudi, da so subvencijske vzpodbude prenizke.
Ekološka pridelava cveti predvsem v Šalovcih in Gornjih Petrovcih
Na spletni strani projekta LIFE Podnebna pot 2050 smo sicer izbrskali še podatke o deležu ekološkega kmetovanja v posameznih pomurskih občinah. In kot smo ugotovili ob pomoči lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti, se je ekološko kmetovanje v naših krajih najbolje uveljavljeno v občinah Šalovci in Gornji Petrovci.
Stanje v vaši občini si oglejte v interaktivnem zemljevidu:
