Ekološko kmetovanje se vse bolj prebija v ospredje. Na globalni ravni je že preseglo okvire majhne tržne niše in se naglo razvija kot samostojen sektor kmetijstva. Kot bistven element trajnostnega kmetovanja postaja tudi privlačna tržna priložnost.
Povečujeta se tako število ekoloških kmetij kot povpraševanje po ekoloških pridelkih, saj se ljudje bolj posvečajo vplivu na okolje, živali in zdravje ljudi.
Po pisanju STA se je pred dvema letoma z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji ukvarjalo približno pet odstotkov vseh kmetij oziroma 3.635 od približno 70.000 kmetij. Te so se raztezale na skupno 46.276 hektarjih ali 9,6 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Velikost povprečne ekološke kmetije za približno šest hektarjev presega tisto povprečne konvencionalne kmetije, znaša namreč 12,73 hektara.
Po ekološke pridelke raje neposredno h kmetu
V Sloveniji imamo po ocenah Zadružne zveze Slovenije dobre pogoje za ekološko pridelavo. A čeprav se ta z leti povečuje, večji del potreb še vedno zadovoljimo z uvozom. Povpraševanje je namreč precej večje od ponudbe. V glavnem ekološke izdelke uvažamo iz Italije, Nemčije in Avstrije, nekaj pa tudi iz držav izven EU, kot so Turčija, Izrael, Rusija in Srbija.
Pridelke s slovenskih ekoloških kmetij običajno pokupimo neposredno na kmetijah oziroma na lokalnih tržnicah, medtem ko se v trgovskih centrih povpraševanje po ekološko pridelanem sadju in zelenjavi zmanjšuje, opažajo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Seveda je trg ekološko pridelanih živil omejen z razvitostjo in dohodki prebivalstva.
V Pomurju 10-odstotna rast ekološkega kmetijstva
Pa je trend ekološke pridelave opazen tudi v Pomurju? Kot so nam pojasnili v Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota, regija ne zaostaja bistveno za ostalimi območji v državi.
Po podatkih strokovne skupine za ekološko kmetijstvo pri KGZS Zavod MS je v ekološko pridelavo vključenih 174 kmetij, ki posedujejo približno 1.900 hektarjev kmetijskih površin, od tega približno 80 odstotkov njivskih, trajnih nasadov in površin pod zelenjadnicami.
»Do leta 2018 ugotavljamo letno do 10-odstotno rast, tako po številu kmetij kakor tudi po zemljiščih vključenih v ekološko pridelavo,« so zapisali v KGZ Murska Sobota.
V letu 2018 se je interes za preusmeritev sicer nekoliko zmanjšal predvsem zaradi uvoza in posledično nizkih cen ekoloških produktov, velikih stroškov dela, nepovezanosti pridelovalcev ter neorganiziranega odkupa primarnih ekoloških pridelkov in živine.
Birokracija duši?
V sami pridelavi je po njihovih opažanjih sicer kar nekaj težav. Med glavnimi izzivi navajajo predvsem dejstvo, da nimajo na razpolago ekoloških semen, če so že na voljo, pa so predraga oziroma uvožena, medtem ko lastne pridelave nimajo. Zatika pa se tudi pri organizaciji oziroma odkupu:
»Ob konstantnem porastu površin in produktov, v EK kontroli se pojavlja pomanjkanje po organizaciji odkupa ekoloških pridelkov in izdelkov; organizacije prodaje in odkupa na področju naše regije. Pri direktnem načinu prodaje preko dopolnilnih dejavnosti imamo težave z birokracijo, ki ni prilagojena za manjše obrate oz. kmetije in predstavlja prevelik strošek na enoto proizvoda na kmetiji; (stroški analiz, kontrol) … , « razlagajo v KGZS Murska Sobota.
Tako menijo, da bi v izogib velikemu številu dragih kontrol postopke veljalo poenostaviti, podobno kot v sosednjih državah. Ocenjujejo pa tudi, da so subvencijske vzpodbude prenizke.
Ekološka pridelava cveti predvsem v Šalovcih in Gornjih Petrovcih
Na spletni strani projekta LIFE Podnebna pot 2050 smo sicer izbrskali še podatke o deležu ekološkega kmetovanja v posameznih pomurskih občinah. In kot smo ugotovili ob pomoči lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti, se je ekološko kmetovanje v naših krajih najbolje uveljavljeno v občinah Šalovci in Gornji Petrovci.
Stanje v vaši občini si oglejte v interaktivnem zemljevidu:
Starejše novice
Komentarji (24)
Edne pač pridelavlejo ekološko ambrozijo pa tudi drüjge plevelnice, pa so zatau dobro plačane. Kontrole pa tak nega- samo na papejre.
Ja sam jednom prideloval koruz i sam mogao u zatvor
In reply to Edne pač pridelavlejo… by pozorni (nepreverjen)
ja isto ali sam pridelovao sladke hruške
In reply to Ja sam jednom prideloval… by Debeli fujenec (nepreverjen)
Se popolnoma strinjam. Sploh večji ekološki kmetje, ki obdelujejo 50+ ha (tudi taki so), so največji problem kar se ambrozije tiče.
In reply to Edne pač pridelavlejo… by pozorni (nepreverjen)
Ambrozija je problem, to znamo vsi. Kak se jo rejšiti? Negativno kritiko obvladata, zdaj pa ka čujen rešitve? Ambrozija, rumena rozga, japonski dresnik, enoletna suholetnica, divja meta..
Ajd ka vas čujen kavčarji, kak se ekološki kmet znebi toga, brez ka te srali po njih?
In reply to Se popolnoma strinjam. Sploh… by Landini
Kmetek, za te stvari imas dobro placane kmetijske strokovnjake in se kaksne druge ( placuje jih drzave ne kmetje! ). Kaj, ce bi ti njih vprasal?
In reply to Ambrozija je problem, to… by alkimist
Pazi to, primi se za svoj ego ka ti teh par las ne odnesej. S tejmi strokovnjaki san v okviri svoje službe mel že več sestankov, problem je večji kak ga tvoji možgani premorejo procesejrati.
Za strokovnjake je zaenkrat to uganka, lejko pa vi kavč komentatorji rejšite Slovenijo. Mogoče boš prvič v življenji napravo neka pomembnoga.
In reply to Kmetek, za te stvari imas… by DF (nepreverjen)
Kmetek ne bodi uzaljen. Jaz sem svoje probleme ze zdavnaj resil, ti pa svoje vseskozi resujes in se jih nisi resil. Ti to kaj pove? Nisem placan zato, da bi reseval tvoje probleme, ki jih sam nisi sposoben resiti.
In reply to Pazi to, primi se za svoj… by alkimist
Že to ka špilaš frajerja po neti in žališ lidi povej dosta o tebi. Dvolični mongoloid, zaradi takših kak si ti je poklic kmeta degradejrani, večer si boš pa šunko v tej pokvarjena usta meto.
Haha, jih rešavlemo, ne sekejraj se medo.
In reply to Kmetek ne bodi uzaljen. Jaz… by DF (nepreverjen)
Od slovenskega kmeta ne kupujem popolnoma nic!!! Ker je tuje bolj poceni in bolj kvalitetno. Kmetek zdaj se pa pogej.
In reply to Že to ka špilaš frajerja po… by alkimist
Ej, če bi ges bil kmet, niti nebi ščel, ka ti moje gesti kupuješ. Rajši odan menje pa to lidan, keri ščejo spodbujati domače kmetijstvo, domače produkte, šteromi so moji produkti dobri, kak pa več in to takšin lidan brez respekta do poklica kmeta in brez osnovnih manir kak si ti...
In reply to Od slovenskega kmeta ne… by DF (nepreverjen)
Za svoj denar bom kupil tisto kar bom sam hotel. Tista pravljica o domacem je pa samo za naivne ljudi. CE VELJA ZA DELAVCA TRG NAJ VELJA TO TUDI ZA KMETA!!!!!!!! Kaj ti tu ni jasno?????? Zakaj bi kmetje morali biti priveligiran sloj ljudi????? Razlozi!!!!!!!!
In reply to Ej, če bi ges bil kmet, niti… by Hmmmmmm (nepreverjen)
Dosti povpraševanja po ekološkem samo če bi jim dal zastonj..Takrat je samo veliko povpraševanje drugače ga ni..
Resnica je nekje drugje. Večkrat ti eko pridelka sploh nočejo kupiti po eko ceni ampak po konvencionalni, če sploh. Bodo uvažali iz drugih držav, tam so presežki in več ne vejo kam z njimi.
Kdo vam pa lahko jamči, da je to ekološko pridelano saj pa to nihče redno ne kontrolira še manj da bi naredil precizne analize kaj vse vsebuje izdelek. TO JE SAMO ČISTA PREVARA.
Ekološko je tisto kar sam pridelam na vrtu vse ostalo je vprašljivo.
Se popolnoma strinjam!
Znanec iz vasi ima "EKO kmetijo" , kjer že po tem, kake vse "eko" pripravke uporablja dvomim v njegove eko produkte. Da o ceni sploh ne govorim. Sploh mi ni jasno, zakaj je njegov krompir ,pridelan na identični način kot moj ,tako drag!
In reply to Kdo vam pa lahko jamči, da… by Marko - markec (nepreverjen)
Kakšne pripravke? Lejko poveš kaj več o ton ali gučiš na pamet?
Zato, ker je verjetno kmetija njegov šiht in na račun prodaje preživlja sebe in ostale člane. Poleg toga more vlagati v prihodnost, posodobitev opreme in strojev, šparati za nakup novih zemljišč, kultur, vlagati v marketing. Tvoj največji strošek je nakup nove motike in lopate.
Ekološka pridelava je dražja (škropiva, več goriva za strojno zatiranje plevela..). Če dvomiš v njegovo ekološkost, maš pa ne neti obrazec za ANONIMNO prijavo oz. prijavo na KON-CERT ge izdajajo ekološki certifikat in v nekaj dneh vzamejo vzorec zemlje ali rastlin.
Ovači pa čestitan za prispevek ge si se obregnila ob soseda, si definitivno rojena v Sloveniji.
In reply to Se popolnoma strinjam!… by Tinka13 (nepreverjen)
no lih o teh škropivih in gnojilih v vrečkah govorim. Zame to ni eko. Eko je zame gnoj, ki ga dobim pri sosedu naravnost iz štale in mi ga ne pripelje kamion. Eko je zame roćno pobiranje koloradskega hrošča in špricanje z "eko" pripravki!
še kaj?
O sosedu pa pišem zato, ker pri njem to vidim! zate ne morem tega trdit, ker ne vem kako ti delaš oz se ekološko boriš proti škodljivcem
In reply to Kakšne pripravke? Lejko… by alkimist
Praj ka se zadnji steber postavla, je tau rejsan ali samo krumpič?
kopujem avstrijsko
ne kopujem slovensko, ker samo muckajo
Ha deca draga eko ni nikjer ,kajti ce imaš na polju krumpir ga sosed tudi ima in ga škropi .KAJ JE POL SOSEDNJA NJIVA.hA STRUČKOJI...A je eko ali EKO ŠKROPLJEN.
Avstrijci kupujejo kmetijsko zemlo po Prekmurji zato ka se pri nas več nišče nešče s ten ukvarjati. Niti z navadnin niti z ekološkin kmetijstvon nej. Pa što bi se, če pa se glupi narod iz toga norca dela. Preštite samo zgornje komentare. Polovica vas pojma nema ka je tou eko kmetijstvo in kak tou izgledne, pa se tak pametni delate kak , če bi sami gda tou sprobali ali pa bili agro inženejri.
Pojdi nekajkrat pogledat kako se dela na teh EKO KMETIJAH in marsikaj ti bo bolj jasno. Ljudje nismo ovce, da nas bodo strigli z visjimi cenami. Vsa cast tistim izjemam, ki resnicno delajo po eko standardih.
In reply to Avstrijci kupujejo kmetijsko… by brum (nepreverjen)
resnica MS, pa ti znaš, ka se jemljejo vzorci zemlje z njiv, ide v analizo, in če je kaj škropiv pa umetnoga gor, najdejo!!
znaš, ka pridelki tudi idejo v analizo in se vse odkrije.
bouk ne daj, ka bi bio pridelek vsipo v kakši žakel, ge je že nekda bilo kaj škroplenoga - še to pri analizi najdejo--- ti je zdaj jasno!!
ka se pa ambrozije tiče - te, kda se na kavči izležavate, ite ambrozijo okoli železnice pa melioracijskih jarkov skubst, ka se nede na kmetove njive širila, tisti pa, ki kolesarite in med rekreacijof inšpektore zazavlete, če kakšo ambrozijo ge vijdite, vij pa tudi doj z bicikla stopite in se nadale rekreejrajte tak, ka te jo vo skubli - za mojo volo lejko tudi na kakšoj kmetovoj njivi, ziher vas nede krejgo, ka si jo je itak nej san posejo oz. zaželo pa kakšo lobodo pa drosen tudi lejko skubnete -n gospoda, či sploj znate ka je to!!