Kako se bomo ogrevali v prihodnosti?
Ste že začeli z ogrevalno sezono? Ponekod velja pravilo, da se začne ogrevati, ko je zunanja temperatura po deveti uri zvečer tri dni zapored pod 12 stopinj Celzija.
Letos smo bili priča izjemno toplim jesenskim temperaturam, zaradi česar smo začetek kurilne sezone lahko nekoliko zamaknili.
Čeprav lahko v popoldanskih urah še vedno oblečemo celo kratke rokave, pa se ne moremo izogniti dejstvu, da bomo kmalu (ali smo celo že) morali začeti ogrevati svoje domove, kar bo prineslo tudi dodatne stroške.
Nov zakon o energetski oskrbi
Izbira energentov in metod ogrevanja je pogosto predmet razprave, v ospredju debate pa se vse bolj izpostavlja pomemben vidik - skrb za okolje in upoštevanje trajnostno naravnanih smernic.
Slovenija, kot članica Evropske unije, mora izpolnjevati direktive Evropske unije, ki spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije, zato je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v septembru leta 2023 predstavilo nov zakon o energetski politiki, ki vključuje nekatere direktive Evropske unije s področja energetike.
Uporaba obnovljivih virov energije bo imela prednost pred neobnovljivimi
Osrednje novosti tega predloga zakona vključujejo natančno določitev prednostne rabe virov in energentov, ki jo bodo občine urejale na podlagi lokalnega energetskega koncepta.
Predvsem je treba poudariti, da bo raba obnovljivih virov energije imela prednost pred rabo neobnovljivih virov energije.
V primerih, kjer obstaja daljinsko ogrevanje, bo vrstni red rabe energije naslednji:
- sončno obsevanje,
- raba odvečne toplote,
- raba plina obnovljivega izvora,
- raba toplote iz sistema daljinskega ogrevanja.
Na območjih, kjer ni daljinskega ogrevanja, bo vrstni red nekoliko drugačen:
- sončno obsevanje,
- raba odvečne toplote,
- raba plina obnovljivega izvora,
- raba toplote iz sistema, ki izvaja tržno distribucijo toplote,
- uporaba tehnologije toplotnih črpalk,
- poraba tehnologije toplote okolja s toplotnimi črpalkami na plin,
- oskrba iz distribucijskega sistema plina in raba trdne biomase.
Poudarek je na prehodu k nizkoogljični družbi
Osnovni namen zakona je sicer vzpostavitev sistema, ki bo urejal področje energetske oskrbe na sistematičen način, hkrati pa je poudarjen predvsem pomen prehoda k nizkoogljični družbi.
Obnovljivi viri energije naj bi sčasoma nadomestili neobnovljive vire energije, kar je v skladu s trajnostnimi smernicami.
Pravila za fizične osebe in zasebne lastnike ta pravila načeloma ne bodo veljala, vendar bodo lokalne oblasti spodbujale ali nudile finančne spodbude za upoštevanje smernic in prehod na bolj trajnostne vire energije ali energente v svojih stavbah.
V Murski Soboti se lahko del mesta ogreva z daljinskim ogrevanjem
Kako pa se lahko gospodinjstva ogrevajo na trajnosten način? V Murski Soboti se s pomočjo daljinskega ogrevanja greje le severni del mesta na območju enega kvadratnega kilometra, gorivo, ki se pri tem uporablja, pa je zemeljski plin.
Pri odločanju za nove sisteme ogrevanja so postale priljubljene predvsem toplotne črpalke. Če razmišljate o zamenjavi ogrevalnega sistema, priporočamo, da preverite trenutne razpise Ekosklada, kar vam lahko pomaga zmanjšati finančno breme, povezano z menjavo ogrevalnega sistema.
Subvencije, ki jih ponuja Ekosklad, lahko fizične osebe pridobijo za različne ogrevalne sisteme, kot so na primer kurilne naprave na lesno biomaso, plinski kondenzacijski kotli, solarni ogrevalni sistemi, priklop na omrežje daljinskega ogrevanja in tudi toplotne črpalke.
Nekateri menijo, da je zakon nejasen
Na predlog novega zakona pa se je kritično odzvala digitalna platforma podpornikov jedrske energije Jedrska SI. Po njihovem mnenju je zakon nerazumljiv in ni usklajen z izjavami vlade.
Prav tako poudarjajo, da zakon ne omenja jedrske energije, ki pa ima pomemben prispevek k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida. Jedrska energija pravzaprav predstavlja najpomembnejši vir energije proizvedene v Sloveniji.
Delež jedrske energije, po navedbah Statističnega urada Republike Slovenije, je v domači proizvodnji energije Slovenije leta 2022 znašal kar 47 odstotkov.
Prihodnost stremi k trajnostnemu pristopu
Ogrevanje v prihodnosti bo torej močno usmerjeno k trajnostnim pristopom.
Pričakujemo, da bomo v večji meri izkoriščali obnovljive vire energije ter uporabljali energetsko učinkovite tehnologije, kar bo pripomoglo k zmanjšanju obremenitvi okolja, hkrati pa Sloveniji omogočalo večjo stopnjo energetske samooskrbe.
Po podatkih statističnega urada je energetska odvisnost Slovenije v letu 2022 znašala 52 odstotkov, kar pomeni, da je 52 odstotkov porabe energije v Sloveniji pokritega iz uvoza.
V primerjavi z letom 2021 se je ta povečala za pet odstotnih točk, torej Slovenija postaja bolj odvisna od uvoza energije, čeprav se raba obnovljivih virov energije povečuje. Leta 2022 je delež obnovljivih virov energije znašal 32 odstotkov, kar je za sedem odstotnih točk v primerjavi z lanskim letom.
Z večjo stopnjo energije obnovljivih virov torej ne zagotavljamo večje stopnje samozadostnosti. Pri načrtovanju prihodnje energetske politike smo soočeni s težavo, saj želimo doseči cilje, ki se lahko medsebojno izključujejo.
Odločitev, kako doseči ravnotežje med zmanjšanjem energetske odvisnosti in povečanjem uporabe obnovljivih virov energije tako lahko predstavlja zahtevno nalogo.
