Indeks zaznave korupcije, ki ga je objavila nevladna organizacija Transparency International, kaže, da se je Slovenija med 180 državami z oceno 60 uvrstila na 35. mesto. Znova je pod povprečjem članic EU (64 točk) in članic OECD (67 točk).
Na indeksu zaznave korupcije, ki je bil vzpostavljen leta 1995 kot sestavljeni kazalnik za merjenje zaznave korupcije v javnem sektorju v različnih državah po svetu, sta kar dve tretjini vseh držav ocenjeni z oceno nižjo od 50, povprečna ocena pa je 43. Od leta 2012 se je stanje opazno izboljšalo le v 22 državah, opazno poslabšalo pa v 21 državah. Ostale države na Indeksu niso zabeležile bistvenih premikov.
Covid korupciji dal krila
Transparency International ob objavi letošnjih rezultatov poudarja, da je Covid-19 vplival na korupcijska tveganja in da so se v času pandemije povečale tudi priložnosti za korupcijo. Ob povečanju korupcijskih tveganj so se države s težavami spopadale z obvladovanjem teh tveganj in tudi bolj razvite države niso pokazale popolne imunosti.
»Tudi v Sloveniji ob epidemiji spremljamo tveganja pri porabi javnih sredstev, skrbijo pa tudi trendi, ki razkrajajo temelje nacionalnega sistema integritete, na primer napadi na novinarje, medijske hiše, nevladne organizacije in neodvisne nadzorne institucije. Brez teh je boj proti korupciji le mrtva črka na papirju,« je povedala predsednica TI Slovenia Alma Sedlar.
Transparency International zato v vseh državah priporoča krepitev nadzornih institucij, zagotovitev transparentne porabe javnih sredstev vključno z zagotavljanjem dostopa do odprtih podatkov ter ohranjanje demokratičnih standardov, vključno z močnimi akterji civilne družbe.
PREBERITE ŠE:
Lanski premiki niso bili dovolj
Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki na indeksu dosegajo slabše rezultate, tudi manj vlagajo v zdravstveno varstvo (glede na delež BDP), so poudarili na TI.
Na TI še izpostavljajo, da pomanjkanje napredka na Indeksu odraža počasen napredek pri reformah protikorupcijskega okvirja in odsotnost ukrepov, ki bi že obstoječa pravila udejanjali v praksi.
»V letu 2020 smo v Sloveniji sprejeli dva pomembna akta, novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in kodeks etike poslank in poslancev, a se zdi, da smo se s tem prehitro zadovoljili. Z zaskrbljenostjo se sprašujem, kje je nov program vlade za zagotavljanje transparentnosti in integritete več kot leto po izteku prejšnjega programa ter kako napreduje priprava zakona o zaščiti žvižgačev,« opozarja Sedlarjeva, ki še spominja, da so novembra 2020 Ministrstvo za pravosodje pozvali naj leto pred rokom za prenos Direktive EU za zaščito žvižgačev vendarle odpre javni dialog o prihodnji ureditvi zaščite žvižgačev v Sloveniji, a do danes niso prejeli odgovora.
Pred Madžari, Hrvati in Italijani, a daleč za Avstrijo
Najvišje na Indeksu zaznave korupcije za leto 2020 med 180 državami sta sicer Nova Zelandija in Danska (obe z oceno 88), ki si delita prvo mesto, sledijo pa Finska, Singapur, Švedska in Švica (ocena 85). Vse te države zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene.
Dosledno z rezultati preteklih let so se najnižje vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti: Južni Sudan (ocena 12), Somalija (ocena 12), Sirija (ocena 14), Jemen (ocena 15) in Venezuela (ocena 15).
Od CPI 2012 do CPI 2020 so največji napredek v svetovnem merilu dosegle Grčija (+14), Myanmar (+13) in Ekvador (+7).
Najbolj so v enakem obdobju nazadovale Malavi (-7), Bosna in Hercegovina (-7) in Libanon (-5). Madžarska ostaja najslabše ocenjena sosednja država (ocena 44, 69. mesto). Nekoliko bolje od Madžarske (a slabše od Slovenije) sta uvrščeni sosednji Hrvaška (ocena 47 točk, 63. mesto) in Italija (ocena 53, 52. mesto).
Opazno boljšo uvrstitev od vseh sosednjih in naše države je dosegla Avstrija (ocena 76 točk, 15. mesto). Povprečna ocena držav članic Evropske unije je 64 točk.
