Poslanec Ferenc Horváth je na začetku razgovora razgrnil svoje izkušnje in poglede na praznično obdobje.
Horváth poudarja pomembnost miru in sodelovanja, ki ju je prineslo praznično obdobje, in kako ti vidiki prispevajo k močnejši družinski povezanosti.
O aktualnih nihanjih in reformnih prizadevanjih
V nadaljevanju pogovora se je Horváth posvetil analizi političnega dogajanja v Sloveniji. Osredotočil se je na aktualne izzive, s katerimi se sooča sedanja vlada, in podal svoj vpogled v potrebo po izvajanju dolgo pričakovanih reform.
Analiziral je tudi nihanje podpore političnim strankam in razmišljal o razlogih za to dinamiko.
»Vsi bi imeli boljše življenje, boljše urejeni status in tako naprej, kar pa vemo, če narediš neko spremembo tudi doma, potem po navadi nekje je treba včasih pas zategniti ali kako drugače se organizirati, tako da so pozitivne in negativne stvari.
Mogoče je pa problem tudi ta, da je vedno veliko neizkušenih političnih igralcev na parketu. Saj ti ljudje so lahko strokovnjaki na svojem področju, ampak politika je potem spet drug par čevljev.
Ampak še vedno bom rekel, največjo napako slovenske politike, vsaj notranje politike vidim v tem, da smo birokraciji prepustili veliko moč,« je dejal.
Obisk predsednic kot korak k tesnejšemu sodelovanju
Horváth je delil svoje vtise o nedavnem obisku predsednic Republike Slovenije in Republike Madžarske, poudaril je pomen sodelovanja med državama.
Poglobil se je v vprašanje ločevanja notranje in zunanje politike ter predstavil koristi, ki izhajajo iz tesnega sodelovanja med različnimi narodnostnimi skupnostmi.
»Mislim, da so ti obiski zelo, zelo pomembni. Sam sem tudi v svojem, bom rekel, političnem udejstvovanju, delovanju, vedno zagovarjal takšne obiske, zato ker so iz več vidikov zelo pomembni.
Po eni strani bom rekel, imata madžarska skupnost v Sloveniji in slovenska skupnost v Porabju zelo veliko skupnih problemov, izzivov, želja, skupnih načrtov.
In te načrte lahko uresničujemo veliko lažje, bom rekel, če uspemo v regijo, v Prekmurje ali v Porabje priklicati tiste ljudi, ki o takšnih vprašanjih odločajo, ki imajo neko, nek ugled, neko težo v političnem življenju tako v Sloveniji kot na Madžarskem,« je dodal Horváth.
Uresničevanje pravic madžarske manjšine
Horváth je spregovoril tudi o kompleksnih izzivih pri uresničevanju pravic madžarske manjšine v Sloveniji.
S premišljenim pristopom je poudaril potrebo po jasnih smernicah ter kritizira pomanjkanje poznavanja avtohtonih skupnosti med nekaterimi uradniki v Ljubljani.
Horváth je izpostavil, da so narodnostne pravice v Sloveniji načelno urejene na visokem nivoju, kar potrjuje tudi Ustava. Kljub temu pa se po njegovih besedah pojavljajo nesoglasja zaradi različnih interpretacij zakonov in podzakonskih aktov.
Kot primer navaja situacijo, kjer je zahtevano znanje madžarskega jezika za čistilko v osnovni šoli, medtem ko ni enake zahteve za direktorja občinske uprave na narodnostno mešanem območju.
Sklenil je, da je osnova dobro postavljena, vendar bi bilo treba natančneje določiti nekatera vprašanja, da bi zagotovili enotno interpretacijo in preprečili nesoglasja.
Horváthovo stališče o pomenu pozitivnih zgodb
Poslanec Horváth se je osredotočil še na ključno vlogo medijev pri ozaveščanju o manjšinskih vprašanjih.
S poudarkom na pomenu pozitivnih zgodb je izpostavil, da mediji ne smejo zgolj poročati o negativnih vidikih, temveč bi morali dati večji poudarek tudi pozitivnim zgodbam in dosežkom narodnih skupnosti.
V tem kontekstu poziva k boljši obravnavi manjšinskih tematik, s čimer lahko mediji pomembno prispevajo k širjenju zavesti o raznolikosti in pomenu manjšinskih skupnosti v družbi.
Delovanje samoupravne madžarske narodne skupnosti
Na vprašanje, kako gleda na delovanje samoupravne madžarske narodne skupnosti, je Horváth odgovoril naslednje:
»Če ste opazili, se v tem dobrem letu dni nisem preveč oglašal na to tematiko in tudi v bodoče se ne želim, ker kar koli bi povedal, bi nekako navzven zvenelo, kot da izrekam kritiko ali karkoli na sedanje vodstvo in sedanji svet, ki deluje.
Takrat sem sprejel, da je odločitev padla, kakršna je padla. To sem dostojanstveno sprejel in tudi sedaj delujem v tej smeri. Kot poslanec sem tako županom tudi madžarskim narodnim skupnostim, krovnim organizacijam, koliko potrebujejo mojo pomoč, vedno na razpolago, jim pomagam pri reševanju problemov, če so to obstajajo želje.
Sam pa se v delovanje nekako nočem vtikati. Mislim, da se moramo v regiji čim bolj povezovati, ne glede na to, kakšni narodni pripadnosti smo, ne glede na to, kakšni politični opciji pripadamo, ker če se ne bomo povezovali, potem bomo še manj uspešni kar se programov, projektov in dodatnih sredstev za Pomurje tiče.«
Starejše novice
