Nenavadna najdba v Vipavski dolini je razkrila, kako nevarni so lahko daljnovodi za velike in redke vrste ptic.
Prejšnji teden je domačin na travniku pri Ložah v Vipavski dolini pod visokonapetostnim daljnovodom našel sveže odtrgano perut beloglavega jastreba. Ker v bližini ni bilo preostanka ptice, so strokovnjaki začeli iskati poškodovanega osebka.
Iskanje pa je razkrilo precej bolj zaskrbljujočo sliko. Na območju pod električnimi vodi so strokovnjaki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije našli več poginulih ptic, med njimi tudi redke vrste.
Med žrtvami tudi velika uharica
Med pregledovanjem območja so našli več večjih ptic, ki so poginile zaradi električnega udara. Pri kanji je bil udar tako silovit, da ji je prav tako odtrgal perut, med žrtvami pa je bila tudi velika uharica.
Truplo beloglavega jastreba, katerega perut so našli najprej, so domačini kasneje našli približno dva kilometra stran.
Takšni primeri so sicer izjemno nenavadni, vendar niso neznani. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opozarja, da lahko ptice ob trku z infrastrukturo utrpijo tako hude poškodbe, da tudi če sam trk preživijo, praviloma ne morejo več preživeti v naravi.
Koliko ptic dejansko pogine, je težko ugotoviti
Prava razsežnost problema je po opozorilih strokovnjakov precej večja od števila najdenih trupel.
Poginule ptice v naravi pogosto zelo hitro izginejo, saj jih že prvo noč lahko odnesejo mrhovinarji, na primer lisice. Zato številni trki in električni udari ostanejo popolnoma neopaženi.
Strokovnjaki si pri iskanju poginulih in poškodovanih ptic pomagajo tudi z droni, saj je pregledovanje velikih območij na terenu zahtevno.
»Šele ko vidiš, koliko redkih vrst ptic konča na tovrstni infrastrukturi, se zaveš razsežnosti problema,« opozarja Tomaž Mihelič, vodja Varstvenoornitološkega sektorja pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Največja nevarnost tam, kjer potekajo preletne poti
Posebej problematični so daljnovodi in vetrne elektrarne, ki stojijo na pomembnih preletnih koridorjih.
Območje med Alpami in Jadranom je namreč pomembna preletna pot za številne ptice, med njimi tudi velike ujede. Kje natančno potekajo njihovi preleti, strokovnjaki ugotavljajo z dolgotrajnim opazovanjem, pri čemer jim vse bolj pomagajo tudi sodobne tehnologije.
Da gre za pomemben koridor, potrjuje tudi beloglavi jastreb, ki so ga pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije prejšnji mesec opremili z oddajnikom. Njegovo gibanje je pokazalo, da se je zelo hitro znašel prav na območju tega pomembnega preletnega koridorja, nedaleč od kraja, kjer so našli odtrgano perut.
Rešitev je predvsem v pravilnem umeščanju infrastrukture
Ptice se na objekte, ki se nahajajo visoko v zraku, skozi evolucijo niso prilagodile tako kot na naravne ovire. Zato lahko žic daljnovodov med letom preprosto ne zaznajo pravočasno.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije poudarja, da je eden najučinkovitejših načinov preprečevanja poginov pazljivo umeščanje infrastrukture zunaj najpomembnejših preletnih poti.
V okviru projekta LIFE for Lifelines zato s partnerji iščejo rešitve, s katerimi bi zmanjšali vpliv energetske infrastrukture na ptice in hkrati ohranili pomembne preletne koridorje.
Primer iz Vipavske doline tako ni zgolj nenavadna najdba ene odtrgane peruti. Je opozorilo, da je lahko infrastruktura, ki jo ljudje na tleh skoraj ne opazimo, za ptice življenjsko nevarna.
