V Osluševcih se nahaja prava zakladnica železniške zgodovine.
Če se peljete s Ptuja do Velike Nedelje, boste prevozili tudi majhno naselje Osluševci. Nedaleč stran od glavne ceste je železniško postajališče, ki pa ni le to – ob njem najdemo zakladnico prleške železniške dediščine.
Še danes je na tamkajšnji progi veliko prometa, a le lokalni vlaki se še ustavljajo na železniškem postajališču Osluševci.
Stavbi, ki je bila že obsojena na podrtje, sta življenje povrnila Franc Zemljič in Janko Korpar, predsednik in podpredsednik Društva za ohranjanje dediščine Prleški Železničar ter v njeni okolici ustvarila pravi ljubiteljsko-muzejski kompleks.
Lokomotiva, signalizacija, dokumentacija, maketa in še marsikaj
Na območju postajališča si lahko ogledamo slike in fotografije, staro signalizacijo, komunikacijske naprave, uniforme, premikalno lokomotivo iz sedemdesetih let, vagon, v katerem je upodobljen prometni urad, maketo ormoške železniške postaje v merilu 1:87 H0, razno dokumentacijo in še marsikaj.
Najstarejši kos zbirke predstavlja napajalnik za parne lokomotive, ki izvira iz leta 1846 in ga lahko opazimo tik ob cesti pred prihodom na parkirišče. Poleg glavne makete ima društvo še tri manjše, s katerimi se predstavlja na razstavah po Evropi.
Kot posebnost Korpar in Zemljič izpostavljata tudi kip prometnika, ki so ga v sodelovanju z društvom in pod mentorstvom Stanka Kostanjevca iz odpadnega materiala izdelali dijaki Strojne šole Ptuj.
Zemljišče je ostalo v družini
»Ugotovil sem, da je to zemljišče leta 1906 moj pradedek prodal železnici, da so lahko naredili postajo. Ko se je stavbo leta 2010 nameravalo podreti, sem jo vzel v najem, saj sem želel, da ostane v družini. Šele kasneje je prišlo do ideje, da se zadevo obnovi. Takrat smo se prleški železničarji začeli tukaj zbirati,« se spominja Korpar.
Leta 2013 se je začela obnova in elektrifikacija proge med Pragerskim in Ormožem. Takrat se je pojavila priložnost za rešitev nekaterih starinskih predmetov in naprav, ki so dotlej nosili pomembno vlogo v delovanju železnice.
»Prleki železničarji smo se družili in obiskovali muzeje. Tako sva leta 2014 z Jankom dobila idejo, da ustanoviva svoje društvo in ohraniva predmete, ki ne sodijo na odpad. Kolegi železničarji so hitro priskočili na pomoč,« pojasnjuje predsednik društva.
Ohranjanje dediščine je pomembno, poleg tega pa je slovenska železniška zgodovina zelo pestra in je škoda, da bi propadala.
»Železniške postaje so bile včasih središča dogajanja, prav tako je Prlekija dobila železnico že leta 1860, kar je zelo zgodaj. Zato je pomembno, da se ta prleška dediščina ohranja,« je pojasnil Zemljič, Korpar pa je dodal: »Železnica je takrat v kraju pomenila civilizacijo.«
Zbirko si letno ogleda približno 3000 obiskovalcev
Zbirka je odprta za javnost in jo Zemljič in Korpar z veseljem razkažeta. Večkrat letno imajo v društvu dan odprtih vrat (naslednji bo za martinovo), sicer pa so interesenti vedno vabljeni, da se predhodno najavijo in obiščejo »Stanico«.
Kontakt je na voljo na društveni spletni strani.
Prleškega železničarja letno obišče med 2500 in 3500 obiskovalcev – med njimi so tako osnovnošolske skupine, kot tudi študenti in upokojenci.
Društvo trenutno šteje 130 članov
V društvu imajo sekcije – nekateri se ukvarjajo s slikarstvom, drugi se ukvarjajo z modelarstvom, tretji s tehničnimi stvarmi in tako dalje, tako vsak od 130 članov najde nekaj zase.
Pogoji za članstvo sicer zvenijo strogi, a v resnici niso.
»Član mora biti Prlek in železničar, ampak v resnici nismo tako strogi. Marsikdo ni ne eno in ne drugo, če se zanima za ohranjanje dediščine, zakaj bi ga omejevali?« pravi Zemljič.
Zanimanje je tudi med mladimi, ki aktivno sodelujejo pri dogodkih in projektih, nekateri se včlanijo že tako zgodaj, da to niti ni po lastni volji.
»Najmlajši član je bil v času včlanitve star leto in pol. Dobil je člansko izkaznico in je član še danes. To je moj vnuk,« z velikim nasmehom še pove Korpar.
