Po bregovih Goričkega raste modra frankinja – rdeča sorta vinske trte, ki jo je vinar skrbno negoval in bogatil, da je ta Prekmurje ponovno postavila na vinski zemljevid.
Vpeljal novo miselnost
Gorički vinski kleti Marof, katere korenine segajo v leto 1905 – grofovska družina Szapary tu postavila lovski dvorec z gospodarskimi poslopji, se je pred nekaj leti pridružil Uroš Valcl – agronom. Vinski kleti, ki je povezana z večjim poslovnim sistemom in ima prostora za 350 tisoč steklenic, je Kungočan vpeljal novo miselnost.
»Vsi postopki potekajo zelo tradicionalno. Mošt pustimo, da zavre spontano, brez kontrole temperature in dodajanja tujerodnih kvasovk. Vina se pred stekleničenjem po potrebi le homeopatsko čistijo in blago filtrirajo,« pravi Valcl.
Manjša obremenitev trte
Po njegovem prihodu so na Goričkem začeli zmanjševati obdelovalne površine. Sprva so imeli več kot trideset hektarjev vinogradov, danes jih obdelujejo petindvajset in napolnijo okoli sto tisoč steklenic na leto. Razlog tiči v majhnih obremenitvah trte: »vsaka rodi le pol kilograma grozdja.«
Dobra gorička »grüda«
Originalnost vin Valcl povezuje z rastiščem.
»Takšno mineralno pestrost tal, kakršno premore Goričko, najdemo redkokje,«meni Valcl, ki ga pridelava modnih enoletnih vin ne zanima.
Prav struktura tal pa poleg sonca najbolj vpliva na okus in polnost vina. Poleg za te kraje tradicionalne bele sorte, laškega rizlinga ter chardonnayja in sauvignona, s katerima se postavlja na tujih trgih, v prihodnosti največ stavi na modro frankinjo, zato so jo dodatno zasadili kar na 12 hektarjih.
Frankinja iz Mačkovcev najbogatejša
Nekatere lege na Goričkem so v preteklosti že veljale kot vrhunske za pridelavo rdečih vin, podobno kot čez mejo na Madžarskem ali avstrijskem Gradiščanskem. Pred nekaj leti je Valcl napovedal, da lahko iz modre frankinje pridela »veliko vino«. Držal je obljubo. Modra frankinja iz Mačkovcev je po mnenjih strokovnjakov najbogatejša frankinja – pridelana na slovenskih tleh.
Starejše novice
