V predstavitvi Kakšen je naš vsakdanji kruh, ki je včeraj potekala v Apačah, Vrabelj razgalja mite, ki jih ustvarjata prehranska in farmacevtska industrija.
Uroš Vrabelj, uni.dipl.ing. kmetijstva, skuša samoniciativno ozaveščati o škodljivih snoveh, ki nam jih prehranska industrija, z namenom povečanja dobička, vsiljuje in podtika v naša živila. O soncu kot škodljivcu in holesterolu kot nevarnosti z druge plati zgodbe, spregovori tudi o načinih pridelave hrane, prepovedi indijske konoplje in še več. Ob tem velja omeniti, da je vsa predstavljena teorija črpana iz uradno priznane znanstvene literature, opravljene s strani neodvisne raziskovalne organizacije, ki niso podvržene vplivu lobijev.
Sonce je škodljivo. Sonce je vir življenja. Koliko o njem vemo v resnici?
Ob znani vesti sonce je škodljivo, ki je med drugim znanstveno podkrepljena, Vrabelj opozarja na zlorabo: »Žal je danes tudi tako, da se kup podjetij, ki zaščitna sredstva pred soncem prodajajo, poveže z znanstveniki, jih podkupi, ti pa naredijo raziskavo in iz nje prikažejo zgolj rezultate, ki jim koristijo, ostale zavržejo oziroma prikrijejo.« Ob tem poudarja, da večina raziskav, v svojo podporo, izpostavlja nevarnost sončnih opeklin, zanemarja pa staranje kože in blokado vitamina D, ki je nujno potreben za naš organizem. Oznanja se tudi nevarnost nastanka raka, ob tem pa se zanemari dejstvo, da sončna krema med drugimi aktivnimi snovmi vsebuje tudi Padimat O, ki dokazano kožnega raka ravno povzroča. Nobena raziskava, po njegovih znanjih, ne dokazuje neposrednega vpliva sonca na nastanek raka ali alergij, ki jih v imenu dobička na ta način reklamira naša industrija, še doda. Ob tem se vpraša le: »Kako to, da je človeštvo preživelo toliko sto tisoč let brez zaščitne kreme?«
Strah pred holesterolom polni žepe farmacevtskih industrij
Po njegovih podatkih ima industrija, ki proizvaja zdravila za holesterol, na letni ravni 40 milijard dobička, »kar je prekleto dober razlog zakaj mora biti holesterol nevaren,« pripomni. V podporo tezi, da se holesterol propagira kot nevarnost le v imenu dobička navaja podatek o nižanju vrednosti meje holesterola v zadnjih tridesetih letih, kar prinaša več pacientov, posledično tudi več potrošnje zdravil. Ob nevarnosti povišanega holesterola se pozablja, da je »holesterol glavna sestavina naših celic, sestavlja živce, predstavlja obrambo pred poškodbami. Povišani holesterol povzročajo stres, slaba prehrana, strupi. Dvigujejo ga sintetični parfumi, lak za lase, šamponi, znižuje se ga z dovolj visokim vnosom beljakovin, nasičenih maščob, zaužitjem ekološke hrane in ne industrijske! Niso kriva jajca in podobne stvari. Obstajajo rešitve zunaj farmacevtskih krogov in njihovih mitov!«
Zakaj se indijska konoplja prodaja kot slaba droga in kriminial?
»Navadna konoplja ima na nas mnogo pozitivnih učinkov, še več teh pa ima indijska, vendar koliko od nas jo dejansko pozna in zakaj se je prepovedala,? spregovori tudi o tabu temi. Prve prepovedi se po navedbah zgodijo okrog leta 1900. Iz nje so v preteklosti izdelovali vse kar je bilo možno, tudi oblačila, danes jo zamenja sintetika. Gre v zlorabo farmacije, poudarja Vrabelj, okrog leta 1920 je v lekarni od skupno dvanajstih zdravil bilo deset tistih osnovanih na indijski konoplji. Dieselski motor, izum Rudolfa Diesla, je namreč poganjala konoplja, prepoved je po tem pojmovanju logična tudi zaradi naftnih lobijev. »Ta rastlina pozdravi mnogo stvari, vendar je prepovedana, saj bi v primeru njene legalizacije ljudje določeno oskrbo z zdravili lahko delali sami doma in ne z obiski lekarne.«
Vrabelj: »Sonce je škodljivo, holesterol je nevaren, konoplja je slaba droga. Vse te navedbe se prodajajo pod skupnim imenovalcem: strahom in strah se najboljše prodaja!«
