Obiskovalci lahko spoznajo zgodbo gibanice, jo sami spečejo in poskusijo tudi sodobnejše različice.
Prekmurska gibanica je ena najbolj prepoznavnih kulinaričnih zgodb pokrajine ob Muri, v Renkovcih pa so ji namenili kar svojo hišo.
Hiša gibanice danes ni le prostor, kjer lahko obiskovalci poskusijo prekmursko, prleško in druge gibanice. Je prostor, kjer stare recepture dobivajo nove okuse, obiskovalci sami poprimejo za testo, pomemben del celotne zgodbe pa je tudi zaposlovanje ljudi iz ranljivih ciljnih skupin.
O vsem tem je v oddaji Iz našega studia na televiziji IDEA spregovorila Mojca Makovec Haložan.
Od prekmurske gibanice do gibanice z jurko
Hiša gibanice je nastala na Grofovi domačiji v Renkovcih. Osnovna ideja je bila že od začetka povezana s kulinariko in zaposlovanjem ljudi z različnimi omejitvami.
Danes tam obiskovalcem predstavljajo več vrst gibanic, od prekmurske in prleške do goričke in drugih različic, obenem pa razvijajo tudi povsem nove okuse.
»Nismo ostali samo v preteklosti. Dobili smo izhodišče in na podlagi pridobljenega znanja sestavljamo tudi nove okuse gibanice, s sadnimi notami, kostanji in različnimi zelišči,« je povedala Makovec Haložan.
Ena novejših je gibanica jurka, pri kateri ima glavno vlogo grozdje sorte jurka. V njej so bučna semena, jurka, jabolka in skuta, z njo pa so želeli ustvariti bolj svežo in lahkotno različico ter se hkrati pokloniti vinorodnemu okolju.
Razvili so tudi gibanico Vinarium, ki temelji na maku, orehih in skuti, vendar nima jabolk.
Gibanica ni samo sladica, ampak zgodba
V Hiši gibanice ne želijo biti zgolj ponudnik sladice. Obiskovalcem razlagajo, kako je gibanica nastajala, zakaj vsebuje prav določene sestavine in kako so na razvoj receptov vplivale razmere v lokalnem okolju.
»Za nas je pomembno, da nismo klasični ponudnik gibanice. Raje povemo zgodbo, kako gibanica nastaja, kako je nekdaj nastajala in zakaj je sploh takšna, kakršna je,« je poudarila.
Pomemben del ponudbe so zato tudi delavnice peke. Obiskovalci lahko oblečejo predpasnik, pripravijo svojo gibanico in jo nato odnesejo domov.
Po besedah sogovornice so takšna doživetja vse bolj iskana tudi pri podjetjih za teambuildinge, pa tudi ob praznovanjih rojstnih dni ali druženjih prijateljev.
Stari recept na papirju še ni dovolj
Pri raziskovanju starih receptov so pomembno vlogo odigrale gospodinje iz različnih krajev. Makovec Haložan je izpostavila predvsem njihovo znanje, ki ga ni mogoče preprosto zapisati v recept.
»Eno je recept, ki ga dobiš napisanega na papirju, drugo pa občutek, ki ga imajo kuharji, kuharice in gospodinje v prstih. Že na oko vidijo in začutijo, koliko masla ali smetane je treba dodati,« je pojasnila.
Prav zato so gospodinje prihajale tudi v Hišo gibanice in tam skupaj z zaposlenimi pekle različne različice.
Cilj je ohraniti znanje, ki se je desetletja prenašalo iz generacije v generacijo, obenem pa stare okuse prilagoditi današnjim prehranskim navadam.
Doživi Prekmurje povezuje Renkovce in Lendavo
Naslednji korak je projekt Doživi Prekmurje, v katerega so se povezali z občino Lendava in Turistično zvezo Lendava vabi. Raziskovali so, kakšne gibanice so nekoč pekli v posameznih vaseh, ter ugotovili, da se recepture močno razlikujejo.
Nekje so uporabljali samo mak, drugje orehe, ponekod so izpustili jabolka ali sestavine kombinirali drugače. V okviru projekta so oblikovali tudi skupno vstopnico za Hišo gibanice in stolp Vinarium.
Obiskovalcem želijo ponuditi enodnevna in večdnevna doživetja, pri katerih ogled ne bo dovolj. V Renkovcih bo v ospredju peka gibanice, na lendavskem območju pa bodo med drugim na voljo tudi rokodelske delavnice.
»Ni nam več dovolj, da pridemo, naročimo, pojemo in odidemo. Obiskovalci želijo biti del zgodbe,« je poudarila Makovec Haložan.
Iz viškov sadja in zelenjave nastajajo novi izdelki
Hiša gibanice je povezana tudi z izdelki znamke Hudo dobro. Začeli so s keksi in krekerji, sledili so sadni trakci, marmelade, zelenjavni izdelki, izdelki iz buč in v zadnjem času še sadne palčke.
Posebno pozornost namenjajo tudi predelavi viškov hrane. Tako denimo prevzemajo viške paradižnika iz lokalnega okolja, prezrele banane, ki niso več primerne za prodajo v trgovinah, pa predelajo v nove izdelke.
»Najpomembnejše je, da so surovine lokalne, sveže in da so predelane ročno s strani ranljivih ciljnih skupin,« je dodala.
Delovni proces prilagodijo človeku
Prav zaposlovanje ljudi z različnimi omejitvami ostaja eden najpomembnejših temeljev njihove zgodbe. Posamezniki se lahko najprej vključijo v usposabljanje, nato pa se zaposlijo pri njih ali pridobljeno znanje uporabijo za zaposlitev drugje.
Delovna mesta in postopke prilagajajo posamezniku. Če nekdo ne sme dvigovati težjih bremen, mu pri tem pomaga sodelavec. Če ne sme delati v hladnem okolju, delo opravlja tam, kjer so razmere zanj primernejše.
»Mi razvijamo izdelke, za katere vemo, da jih bodo naši sodelavci lahko izdelovali. Ne razvijemo izdelka in potem ljudi stiskamo v neke kalupe,« je dejala.
V prihodnje predvsem rast kakovosti
V Hiši gibanice se po obsegu več ne nameravajo bistveno širiti. Kot pravi Makovec Haložan, so zapolnili skoraj vsak kotiček domačije, zato bo poudarek predvsem na novih izdelkih, kakovosti in trajnostnih pristopih.
Idej za nove okuse in izdelke jim, kot kaže, še dolgo ne bo zmanjkalo.
»Želimo rasti po kakovosti, inovirati in dokazovati, da so trajnostni pristopi k razvoju pravi pristopi,« je sklenila.
