Generacijska prenova slovenskega kmetijstva je eden ključnih ciljev Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo.
V oddaji AgriNextGen - Nova generacija trajnostnega kmetijstva na televiziji IDEA je bil gost Simon Seči, specialist za razvoj podeželja in ekološko kmetovanje s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Skupna kmetijska politika Evropske unije za obdobje 2023–2027 poleg podpore pridelavi hrane vse večji poudarek namenja tudi generacijski prenovi, ohranjanju podeželja in prenosu znanja med generacijami.
V slovenskem strateškem načrtu so zato med pomembnejšimi ukrepi tudi intervencije IRP 24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in IRP 30 – Medgeneracijski prenos znanja.
Prva intervencija mladim kmetom omogoča zagonsko podporo za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva, druga pa podpira starejšo generacijo pri prenosu izkušenj, praktičnega znanja in odgovornosti na mladega prevzemnika.
Gre za ukrepa, ki sta posebej pomembna za Pomurje, kjer je velik delež starejših nosilcev kmetijskih gospodarstev, hkrati pa regija ostaja ena najpomembnejših kmetijskih pokrajin v Sloveniji.
Mladi prevzemnik mora vedeti, kaj prevzema
Seči poudarja, da se uspešen prevzem kmetije ne začne z oddajo vloge, ampak veliko prej, z iskrenim pogovorom v družini. Pomembno je, da se člani dogovorijo, kdo bo naslednik, kakšna bo njegova vloga, kakšna bo vloga prenosnika in kakšna bo prihodnja usmeritev kmetije.
»Pred prenosom kmetije je zelo pomembno, da se opravi nek pogovor med vsemi člani družine, da se dogovorijo, kdo bo naslednik oziroma kdo bo mladi prevzemnik, kakšna bo njegova vloga, kakšna bo vloga prenosnika, kakšna bo vloga vseh ostalih članov družine,« je pojasnil Seči.
Intervencija IRP 24 je namenjena mladim kmetom, ki prevzemajo kmetijsko gospodarstvo. Namen ukrepa je izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetij, večja konkurenčnost kmetij in ohranjanje delovnih mest na podeželju.
Na razpis se lahko prijavijo različne skupine mladih prevzemnikov, med njimi kmečki zavarovanci, samostojni podjetniki, enoosebne gospodarske družbe, fizične osebe, zaposlene izven kmetije, ter po novem tudi majhne družinske kmetije.
Podpora za zagon in razvoj kmetije
Mladi kmet lahko v okviru IRP 24 prejme pavšalno finančno podporo za razvoj prevzete kmetije. Višina podpore je odvisna od sklopa, v katerega spada vlagatelj.
Najvišja podpora je namenjena kmečkim zavarovancem, kjer lahko mladi prevzemnik prejme do 57.600 evrov. Osnovna podpora znaša 40.000 evrov, dodatki pa so predvideni za kmetijsko izobrazbo, vodenje knjigovodstva in ekološko kmetovanje.
Za fizične osebe, ki so zaposlene izven kmetije, je mogoče pridobiti do 31.920 evrov podpore, medtem ko je za majhne družinske kmetije predvidenih do 18.000 evrov.
Pri tem mora mladi prevzemnik izpolnjevati več pogojev. Biti mora nosilec kmetijskega gospodarstva, star med 18 in 40 let oziroma še ne sme dopolniti 41 let, imeti mora ustrezno poklicno znanje, urejene davčne obveznosti in oddano zbirno vlogo za preteklo leto.
Pomemben del prijave je tudi poslovni načrt. V njem mora mladi prevzemnik opisati stanje kmetije, razvojne cilje in časovni načrt njihove izvedbe. Med obveznimi cilji so vzpostavitev knjigovodstva, usposabljanje s področja vodenja kmetijskega gospodarstva in finančnih spretnosti, varstvo okolja ter prilagajanje podnebnim spremembam.
Prenos znanja kot del skupne kmetijske politike
Intervencija IRP 30 dopolnjuje podporo mladim kmetom. Namenjena je prenosnikom, ki ob predaji kmetije na mladega prevzemnika prenesejo tudi znanje, izkušnje in praktične veščine.
Vloga za IRP 30 je povezana z vlogo za IRP 24. Najprej mora biti oddana vloga za mladega prevzemnika, nato lahko prenosnik odda vlogo za medgeneracijski prenos znanja. Podpora prenosniku znaša 10.800 evrov in se izplača v treh obrokih.
»Prenos kmetije ni samo prenos premoženja, ampak je to tudi prenos znanja, odgovornosti, izkušenj,« je poudaril Seči.
V praksi to pomeni, da prenosnik tudi po predaji kmetije aktivno sodeluje z mladim kmetom. Ne gre zgolj za formalno svetovanje, ampak za delo na kmetiji, usmerjanje in prenos znanja, ki ga je starejša generacija pridobila skozi leta gospodarjenja.
Prenosnik mora za prijavo izpolnjevati določene pogoje. Med drugim mora biti vsaj deset let nosilec prenesene kmetije, najmanj sedem let kmečko zavarovan in pred prenosom vsaj petkrat oddati zbirno vlogo za preneseno kmetijo.
Napake pri prijavah lahko drago stanejo
Seči opozarja, da se pri prijavah pogosto pojavljajo napake, predvsem pri izbiri razvojnih ciljev. Mladi prevzemniki si včasih zastavijo cilje, ki jih v treh letih izvajanja poslovnega načrta ne morejo uresničiti.
Težave nastanejo tudi, če mladi kmet obveznosti ne izpolni pravočasno ali če prenosnik pri prenosu kmetije ne upošteva pravil, na primer pri površini zemljišč, ki jih lahko zadrži.
Če obveznosti niso izpolnjene, lahko pride do sankcij in tudi vračila že prejetih sredstev.
Za Pomurje je to naložba v prihodnost
Po besedah Sečija imata IRP 24 in IRP 30 za Pomurje poseben pomen. Brez spodbud za mlade prevzemnike bi se številne kmetije lahko opuščale, kmetijska zemljišča bi se zaraščala, mladi pa bi odhajali s podeželja.
Mladi kmetje v kmetijstvo prinašajo tudi več digitalizacije, večji poudarek na zelenem prehodu in nove razvojne pristope. Zato ukrepa nista le finančna pomoč posamezni kmetiji, ampak del širše politike ohranjanja podeželja.
»Za Pomurje ti dve intervenciji nista le finančna pomoč prevzemniku oziroma prenosniku, ampak tudi neka naložba v prihodnost naše regije,« je dejal Seči.
Intervenciji tako prispevata k ohranjanju obdelane krajine, krepitvi lokalnega gospodarstva in temu, da podeželje ostaja živ, gospodarsko aktiven in trajnostno naravnan prostor.
Čeprav se letošnji razpis za podporo mladim kmetom in medgeneracijski prenos znanja zaključuje jutri, 9. julija 2026, ob 14. uri, ukrepa nista enkratne narave.
Gre za del širšega sistema spodbud v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, s katerim država in Evropska unija spodbujata generacijsko prenovo, nadaljevanje kmetijske dejavnosti ter prenos znanja na mlajše prevzemnike.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
