V Pomurju vrata odprla nova enota Centra za sluh in govor Maribor

V šolskem letu 2024 in 2025 je Center za sluh in govor Maribor razširil svoje delovanje v Pomurje in odprl novo enoto na Osnovni šoli III v Murski Soboti. 

Tam je začel delovati razred prvi m, namenjen otrokom z govorno-jezikovnimi motnjami.

Potreba po novi enoti

Odločitev za odprtje nove enote v Pomurju je bila posledica vedno večjega števila otrok, ki potrebujejo prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom. 

Ravnatelj Centra za sluh in govor Maribor Matjaž Pungartnik je za Sobotainfo pojasnil: 

»V osnovno šolo Center za sluh in govor Maribor so otroci usmerjeni z odločbo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, v kolikor strokovna komisija presodi, da otrok potrebuje katerega od naših programov - prilagojen program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, za otroke z avtističnimi motnjami in za gluhe in naglušne otroke.« 

Zaradi prostorske stiske v šolskem letu 2024 in 2025 Center za sluh in govor Maribor deluje na štirih lokacijah: matični enoti Vinarska ter treh dislociranih enotah Gosposvetska (Študentski dom), Maribor (Osnovna šola Franceta Prešerna Maribor) in Murska Sobota.

»V tem trenutku našo šolo obiskuje 290 učencev, v vrtec je vključenih 65 otrok.«

V enoti Murska Sobota, ki gostuje na tretji osnovni šoli, deluje en razred, v katerega so vključeni štirje učenci z govorno-jezikovnimi motnjami. 

V prihodnje lahko sprejme do sedem učencev, kar je normativ za tovrstni program. 

Otroci prihajajo iz bližnje okolice, kar jim omogoča lažje vključevanje v šolsko okolje brez dolgotrajnih voženj.

»K odprtju nove enote v Pomurju so nas spodbudile potrebe za usmeritve v prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom, ki so iz leta v leto večje, in kot že večkrat rečeno, se v našem zavodu soočamo s prostorskimi stiskami. V pomoč sta nam priskočili zgoraj omenjeni šoli,« je dejal ravnatelj. 

Glavni cilj enote je zagotavljanje ustreznih prilagoditev in individualiziranih programov, ki otrokom omogočajo optimalni razvoj ter uspešno vključevanje v družbo.

Program vključuje tudi posebne prilagoditve učnega okolja in poučevanja, ki temeljijo na multisenzornem pristopu.  To pomeni, da se otroci učijo preko vida, sluha, izkušnje, doživljanja, čustvovanja.

»Govorno-jezikovne motnje so lahko pojavljajo samostojno kot primarne motnje, sekundarne motnje (kot posledica drugih motenj) ali kot pridružene motnje hkrati z drugimi motnjami (motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, čustvene in vedenjske motnje).« 

Strokovni kader

V enoti Murska Sobota delujejo tri strokovne delavke. Dve učiteljici imata izobrazbo učiteljice razrednega pouka z ustrezno dokvalifikacijo, tretja učiteljica pa je diplomirana vzgojiteljica s prav tako ustrezno dodatno usposobljenostjo. 

Poleg rednega pouka šola zagotavlja tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje.

Govorno-jezikovne motnje 

Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo izražene motnje na področju usvajanja, razumevanja in izražanja govorjenega ali pisanega jezika. 

»Odstopanja na teh področjih pomembno vplivajo na otrokovo vsakodnevno sporazumevanje in učenje.« 

Primanjkljaji se po besedah Pungartnika kažejo kot motnje pozornosti, pomnjenja, mišljenja, koordinacije, komunikacije, branja, pisanja, pravopisa in računanja. 

»Posledično lahko sledijo tudi težave na področju emocionalnega in socialnega dozorevanja (funkcioniranja). Vse to pa pomembno vpliva na otrokove vzgojno-izobraževalne potrebe in njegovo delovanje ter uspešnost v vzgojno-izobraževalnem procesu nasploh.« 

Prilagojen učni program

Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo na urniku dodatne specialno pedagoške predmete. 

Vsak teden imajo tri ure komunikacije in eno uro računalništva, kar jim omogoča boljši razvoj na področjih poslušanja, govorjenja, branja in pisanja. 

S tem se izboljšujejo njihove socialne in komunikacijske veščine, krepi se samopodoba in spodbuja motivacija za učenje.

»Vsakemu učencu s posebnimi potrebami strokovna skupina - v sodelovanju s starši - v individualiziranem programu določi in tako otroku nudi tiste prilagoditve, ki so za posameznega otroka smiselne oziroma jih ta potrebuje, da se mu zagotavlja pogoje za doseganje optimalnega razvoja.«

Učenec lahko potrebuje prilagoditve na področju prilagajanja prostora njegovim senzoričnim posebnostim, na področju strukturiranosti prostora, časovni razporeditvi pouka, podaljšanju časa v vseh fazah učenja, prilagoditve pri poučevanju, organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, prilagajanje komunikacije, podajanja navodil, pomoč z vizualnimi navodili.

Učenci v prvem razredu programa govorno-jezikovne motnje imajo na urniku dva specialno pedagoška predmeta: tri ure komunikacije in eno uro računalništva tedensko.

Dodatne ure komunikacije jim omogočajo boljši razvoj na področjih poslušanja, govorjenja, branja in pisanja, kar izboljšuje njihove socialne kontakte, čustveno stabilnost in samopodobo. 

Predmet računalništvo pa jim pomaga pri razvoju spretnosti, potrebnih za uspešno ustno in pisno komunikacijo. Socialno učenje, učenje življenjskih veščin, komunikacije in čustveno opismenjevanje so pri poučevanju enako pomembni kot pridobivanje znanja. 

Učitelj ima ključno vlogo pri prepoznavanju in spodbujanju učenčevih močnih področij, kar krepi njihovo notranjo motivacijo in razvoj pozitivnih vedenjskih vzorcev. Predmeta sta neocenjena, kar učencem omogoča sproščeno in prilagojeno učenje.

Pomen sodelovanja s starši

Ključno vlogo pri uspešnosti programa igra sodelovanje s starši. 

Ravnatelj Pungartnik je poudaril, da je izrednega pomena redno in kvalitetno sodelovanju šole s starši, ki je pogoj za učinkovito vzgojno delovanje šole. 

»Starši nosijo pomemben mozaik k odgovornosti za otrokov razvoj in napredek. Medsebojno zaupanje, spoštovanje in pozitivna komunikacija gradijo trdne temelje.«

Skupni cilj vseh je ustvariti okolje, v katerem otroci dosežejo svoj polni potencial in razvijejo samozavest ter samostojnost.