V Bakovcih na domačiji imajo zelo dobro ohranjeni zasipnici starejši od 100 let. V času druge svetovne vojne sta zapisnici služili kot zaklonišče pred sovražnikom.
Nekoč je bilo življenje pomurskega človeka zelo težko, kajti potrebno je bilo poprijeti za vsako delo.
V pomurskem prostoru so bili davnega leta 1911 in 1912 za kmete težki časi, saj je bilo veliko pomanjkanja in revščina, družine pa so bile velike.
Kmetje so polja obdelovali s kravjo ali konjsko vprego, škropiv proti pesticidom pa niso poznali.
V hlevih so redili živino, predvsem krave molznice, pri čemer so mleko prodajali v bližnjo mlekarno.
Zgodovinska zanimivost ohranjena do danes
V jeseni, ko so pridelki dozoreli, so jih pripeljali s polj in jih shranili v hladen prostor, da je imela živina v času zime dovolj hrane za preživetje.
Ko smo obiskali družino Vigali v Bakovcih, sta nam zakonca Franc in Marjeta predstavila svojo zgodovinsko zanimivost, ki je ohranjena do danes.
Dedek in babica Štefan in Marija Buzeti sta leta 1911 in 1912 za domače potrebe ročno zgradila dve zasipnici, ki sta služila za shranjevanje krompirja, repe in krmne pese.
Zemljanki sta globoki do dveh metrov. Ko so urejali zasipnici, še ni bilo strojev, temveč so vse ročno izkopali in prostor nato zabetonirali.
V zasipnicah shranjevali tudi hrano
V teh zasipnicah je bila v času zime temperatura vedno ista, zato je hrana za živino ostala sveža in je imela živina skozi celo zimo in do pomladi dovolj hrane.
Zasipnici sta še vedno urejeni in pokriti s streho. Za vhod v notranjost pa so zgrajene stopnice. Tisti čas so bili kmetje umni in napredni ter pravi mojstri tovrstnih gradenj.
Zakonca Vigali sta kmetijske pridelke v zasipnicah shranjevala (dokler sta imela živino) kar 30 let.
V času druge svetovne vojne pa sta zapisnici na dvorišču služili tudi kot zaklonišče pred okupatorjem, kjer so se domači in sosedje skrivali pred okupatorjem.
Take in podobne zasipnice so prava zgodovinska vrednost in ohranjena kulturna dediščina nekdanjega časa.
