Tudi pomurski župani opozarjajo, da država z zapiranjem poslovalnic slabi obmejna območja.
Župani desetih občin, v katerih je Nova ljubljanska banka napovedala zaprtje poslovalnic, so danes v Črni na Koroškem podpisali izjavo, naslovljeno na vodstvo NLB in vlado Marjana Šarca, s katero nasprotujejo nameri banke.
Prepričani so namreč, da odločitev o zaprtju 15 poslovalnic ni državotvorna, in opozarjajo, da predstavlja do obmejnih občin in starejših diskriminatorno potezo.
Zaveze Evropski komisiji ali samovolja Ljubljane?
Spomnimo, da so v NLB minuli teden pojasnjevali, da so poslovalnice primorani zapreti zato, ker Slovenija ni izpolnila prvotne zaveze Evropski komisiji za delno privatizacijo NLB do konca leta 2017.
Medtem ko naj bi večino teh zaprli že z decembrom, pa je namera v večini občin že izzvala veliko ogorčenje. Župani se zavzemajo, da bi poslovalnice ostale odprte, ogorčeni pa so nad sklicevanjem na zaveze Evropski komisiji. Prepričani so namreč, da je bila odločitev sprejeta izključno v Ljubljani.
Na novinarski konferenci so danes opozorili, da niso našli dokumenta, ki bi pričal o tovrstnih zavezah, le neke vrste priporočila banki. Prav tako menijo, da bi se NLB pri odločitvi, katere poslovalnice zapreti, morala ravnati tudi po drugih kriterijih, ne le po donosnosti poslovalnice.
Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber je denimo povedal:
»Ljudje so v zvezi s tem ogorčeni, po televiziji pa poslušamo zgodbo, da je nekdo v Bruslju to povedal. Jaz pa vem, ker sem bil takrat tudi z gospodom županom v Bruslju in smo poslušali komisarje, kako so povedali, da se država odloča o vsebinskih zadevah, o vsem, kar mora storiti, in takrat smo bili delno razočarani tudi v določenih zgodbah v zvezi z denarjem.«
Tako si menda močno želijo, da bi prišlo do nekega dialoga in da bi storitev ostala v občini Gornji Petrovci.
Do prodaje naj se ne zgodi nič
Tudi v Občini Križevci se po besedah župana Branka Belca ne strinjajo in ne razumejo odločitve o zaprtju, saj naj bi šlo za poslovalnico, v katero so v preteklosti vsi veliko vlagali.
S prodajo bi ta lahko dobila nove gospodarje, ki bodo morda bolje gospodarili, zato bi po njegovem mnenju bilo najbolje, da se glede napovedanega zaprtja vsaj do prodaje NLB, ki je v teku, nič ne zgodi.
»To se bo zgodilo v razmeroma kratkem času in bilo bi najbolj prav, da se v tem kratkem času nič ne zgodi. Nikjer ne piše, katere poslovalnice morajo zapreti. Mogoče pa bo novi gospodar, novi lastnik drugače gledal na to poslovanje,« razmišlja Belec. »Mi smo na obrobju te države, kjer so demografski problemi, kjer je kmečko prebivalstvo, kjer je delavsko prebivalstvo, kjer je v naši občini razmeroma stara populacija ljudi in vsi niso vešči elektronskega poslovanja in bi zaprtje poslovalnice križevci pomenilo zelo velik šok za naše prebivalce naslednja poslovalnica je v Ljutomeru, to pomeni nekje 12 kilometrov in tega jaz kot župan niti naši občani nikakor ne sprejemamo.«
Izpostavil je še, da poslovalnico obiskujejo tudi občani sosednjega Veržej, kjer prav tako nimajo nobene bančne poslovalnice in tako izrazil upanje, da se vsaj do prodaje ne bi zgodilo nič.
»Ne morejo vse poslovalnice biti najboljše, najboljše poslovati, seveda so še tu druge kvalitete, druge kakovosti ki vplivajo na samo življenje v občini.«
Država sistemsko slabi obmejna območja?
Kritičen je bil tudi župan občine Ormož Alojz Sok, ki je dejal, da bi država svoja obmejna območja morala utrjevati, ne pa jih slabiti.
»Tako pa nam sedaj neka državna banka jemlje svoje podružnice bank, jemljejo nam poštne usluge, pošte zapirajo, zapirajo krajevne urade, ukinjajo davčne uprave, ukinjajo geodetske uprave, inšpekcije, da ne naštevam. Zakaj je to velik problem? Zato ker naše sosednje države tega ne delajo. Jaz mislim, da veliko naših ljudi hodi na delo v Avstrijo, zato ker Avstrija pospešuje razvoj ob meji. Madžari financirajo ne naše manjšine na Madžarskem, ampak svojo v Prekmurju, v Lendavi, in to znatno,« je bil oster Sok, ki meni, da pri ravnanju Slovenije ne gre za sporadične primere, temveč za sistemsko delo.
Ob koncu govora je izpostavil še nezavedanje oblasti, kako pomembno je obdržati prebivalstvo ob meji.
»Kar pa smo dobili in za kar se pri nas nismo trudili, to pa je bodeča žica, ki – če ne bo ljudi – jo bodo varovale srne in zajci? Ali kdo bo na meji?«
Ocenil pa je tudi, da se bodo ljudje, ki imajo odprte račune pri NLB, verjetno raje kot za obisk poslovalnice v Ljutomeru ali na Ptuju odločili za drugo banko.
