Prvi cvetovi vanilije so se pojavili po treh letih, kjer je ob ugodnih pogojih vsako leto zrastejo več metrov.
Vsako leto obišče Tropski vrt približno 80.000 ljudi, ki so pokazali veliko zanimanje za rastlino, zato so se odločili, da količino sadik povečajo ter jo ponudijo tudi kupcem. V letu 2021 so nasade razširili, ko so registrirali samo proizvodnjo oz. gojenje in predelavo.
V vseh teh letih so navezali stike s proizvajalci iz različnih držav kot so Madagaskar, Ekvador, Gvatemali in. S tem so našli prave sadike najboljših sort. V letu 2020 so iz francoskega kmetijskega inštituta Reunion CIRAD dobili mlade sadike različnih vrst vanilije.
S tem, da se različne sorte vanilije razpršijo po celem svetu ohranjamo njihov obstoj, da se ne izgubijo.
V rastlinjakih Ocean Orchids je vzgoja vanilije ekološko certificirana in je vzgojena z uporabo geotermalnega ogrevanja. Vzgoja vanilije ustreza pa tudi vsem Evropskih standardom socialne pravičnosti (Global Gap), saj so v tropskih deželah mizerna plačila kmetom in otroško delo še vedno peroč problem.
Kaj je Vanilarij?
V Ocean Orchids imajo kar 15.000 sadik vanilije, ki bodo sestavljale njihovo bodočo plantažo. Del teh sadik bo možno kupiti v tako imenovanem Vanilariju, ki je posebna stekla posoda podobna epruveti, kjer je sama rastlina tudi posajena.
Vanilarij je s plutovinastim zamaškom zaprt ekosistem, v katerem se ohranja visoka vlažnost, kar pomeni da vanilije ne zalivamo dokler ne zraste do vrha epruvete.
Rastline bodo od 23. junija naprej na voljo v njihovi prodajalni v Tropskem vrtu v Dobrovniku ter v spletni prodaji na njihovi spletni strani.
24. in 25. junija bo v Tropskem vrtu v okviru projekta LAS potekal tudi Festival orhidej – Dnevi vanilije.
V okviru projekta LAS in Festivala orhidej so bile tekom leta izvedene tudi promocije igral v igrivem parku ob Tropskem vrtu, kjer izvajajo edukativne in senzornomotorične delavnice za otroke iz vrtcev in osnovnih šol. Otroška igrala promovirajo tudi kot turistični produkt v regiji.
Vanilija je fermentirani plod orhideje
Le marsikdo ve, da so dišeči rjavo črni stroki v resnici fermentirani plodovi orhideje.
Če gledamo z botaničnega vidika, imenujmo plod orhidej kapsula, saj so stroki rezervirani za plodove iz družine stročnic, kamor spadata tudi fižol in grah ter njima podobne rastline.
Poznamo okoli 100 različnih vrst vanilije. Vanilija spada med najstarejše in evolucijsko najbolj primitivne rodove znotraj družine orhidej. Glavna proizvajalca sta Indonezija in Madagaskar. Vanilija je druga najdražja začimba na svetu.
Vanilija je cenjena že vsaj tisoč let
Zgodovina vanilije je dolga že vsaj tisoč let ter se je začela v Mehiki in sicer z lokalnimi Indijanci iz plemena Totonacev.
Azteki so v 15. stoletju od Totonace plemena zahtevali davke in sicer stroke vanilije. Imenovali so jo Črni cvet oz. Tlilxhochitl. Vanilijo so uporabljali v kulinariki, najbolj znani recept pa je kjer so fermentirane plodove zmleli in zmešali z mletimi semeni kakavovca ter koruze in začinili s čilijem.
Ta napitek je neke vrste surov predhodnik današnje čokolade, ki je bil namenjene le eliti. Šele v sredini 19. stoletja je uspel pomemben napredek, ko je uspelo izpopolniti ročno opraševanje. Zato je vanilija postala bolj dostopna za večji krog ljudi.
Vanilija cveti spomladi. Po oprašitvi se cvet posuši, cvetni pecelj pa se zadebeli in po devetih mesecih dozori.
Plodove po obiranju v snopih vržejo v vrelo vodo za nekaj minut. S tem se začne postopek fermentacije. Snope nato sušijo, kjer izgubijo vlago in porjavijo. To lahko traja tudi do deset tednov. Največ arome je na vrhu ploda.
Vanilija ima rada višje temperature okoli 25°C in zračno vlago med 70 in 80 odstotkov. Vanilija se v naravi vzpenja po drevesih, kar pomeni, da ne mara direktne svetlobe. Vanilija ob dobrih razmerah lahko zraste med dva in tri metre na leto.
Operacija je del LASPDL2020 in je sofinancirana s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Starejše novice
