V znak prijaznosti posamezniki na nenavadnih mestih puščajo porisane kamenčke s prijaznimi sporočili.
Mednarodni dan prijaznosti praznujemo 13. novembra, obeležujemo ga od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti.
Vsako leto na ta dan po svetu delijo rumene rože in s tem poudarjajo potrebno po preprostih dejanjih, ki polepšajo dan.
Uradni nosilci mednarodnega dneva v Sloveniji so v društvu Humanitarček, kjer »si utopično želimo, da bi prijaznost preprosto postala del našega vsakdana.«
Spomnimo, da je v Slovenijo projekt Naključne prijaznosti pripeljala Mariborčanka Ninna Kozorog, ki je navdih dobila med poslušanjem radijske oddaje o prijaznosti na Irskem.
»Ideja je bila preprosta – da spomnijo in spodbudijo ljudi, da z malimi dejanji lahko lepšajo svet ljudem okrog sebe … Znancem, prijateljem in tudi popolnim neznancem. Akcije so preproste, prinese jih vsakodnevni ritem in življenje,« so zapisali v Humanitarčku.
Ob tem so poudarili, da nekomu lahko polepša dan že malenkost: »Zakaj ne bi podali naprej še veljavnega listka s plačano parkirnino, če ga ne potrebujemo več? Zakaj ne bi plačali kave mamici z dvema otrokoma na koncu dolge vrste? Ali pa nekomu podarili dežnika na deževen dan, če vemo, da nas do avta loči le korak ali dva? Dejanje tako lahko izvede čisto vsak, kjerkoli, kadarkoli – s kartico ali brez.«
Pisani kamenčki polepšajo dan
Leta 2014 so z umetniško šolo Atilem pod mentorstvom Melite Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo.
Zdaj so takšni kamenčki zamenjali tradicionalne rumene rožice in postali del praznovanja mednardonega dneva prijaznosti.
»Siv neugleden kamenček, oblečen v barve in s pozitivnimi mislimi preverjeno nariše nasmeh na obraz prav vsakemu. Poleg tega pa je bistveno trajnejši od rumenih rožic,« pojasnjujejo.
Že prvo leto projekta so zbrali več kot 20 tisoč barvitih kamenčkov. Te so ustvarjali otroci iz 451 vrtcev in šol, posamezniki in tudi v 49 podjetjih.
Humanitarček letos spodbuja, da se kamenčkom doda tudi sporočilo.
Tisti, ki pa takšen kamenček najdejo pa lahko svoj vtis delijo tudi na družbenih omrežjih s pripisom #nakljucnaprijaznost, #kamencekprijaznosti, #danprijaznosti.
Ko te na sprehodu preseneti kamenček
Peter Malenšek je med sprehodmo v Ljubljani našel kamenček in delil svoj odziv:
»Pelješ otroke na sprehod, vmes pa razmišljaš, v kakšen svet jih pošiljamo. Primerjaš z svetom, katerega smo bili deležni mi. Otroke učiš, da se mimoidoče pozdravi. Večina ne ozdravi nazaj, bodisi je preveč ozvočena ali pa pritrjena na mobilni telefon. Seveda, poskus ponovimo pri naslednjem srečnežu, ki gre mimo.
Vseeno je ali je cepljen, prebolel, tujec ... Naša pot se je v tem trenutku srečala. Občasen pozdrav nazaj ti da občutek, da morda pa le nekaj delamo prav. Spomniš se, da imamo najlepšo deželo, najboljše športnike in znanstvenike na svetu. Greš pozitivnih misli naprej.
Potem pa otrok uzre nekaj, kar mu pritegne pozornost. Greš bliže in pogledaš, kaj to je. Ko prebereš napis na kamenčku, se spontano nasmehneš in razložiš otroku, zakaj se smeješ.«
»Nekdo se je potrudil, da bi naključnemu neznancu ali več njim polepšal dan. Brez zahtevanega plačila, brez garancije o uspehu izključno iz človeške dobrote. Potem si rečeš, morda pa le ni vse izgubljeno. Podajajmo dobro naprej, obidimo to slovensko zahojenost, foušijo. Skupaj poskrbimo, da bomo spet najboljši.
Trenutna situacija bo prej ali slej izvenela, mi bomo pa ostali. Upam, da malo bolj složni.
Še enkrat iskrena hvala za kamenček.«
Polona Kozinc pa je kamenček našla v Sevnici in zapisala:
»Takole pa je mene našel kamenček prijaznosti in mi polepšal dan.«
