Po februarskem snegu na murskosoboškem območju okrog 30.000 kubičnih metrov poškodovanega lesa.
Med 19. in 20. februarjem 2026 je Slovenijo zajel izrazit vremenski dogodek, ki je prinesel obilne padavine in ponekod tudi izjemne količine snega.
Najhuje je bilo v severovzhodni Sloveniji ter na alpsko-dinarski pregradi, kjer so padavine dosegle tudi rekordne vrednosti za februar.
Kako je vremenska ujma vplivala na gozdove v Pomurju, smo preverili pri Zavodu za gozdove Slovenije, območni enoti Murska Sobota.
Največ škode na Goričkem
Kot pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije, lahko kot stroka ocenjujejo predvsem škodo v gozdovih, kjer je mogoče določiti količino poškodovanega lesa.
Po trenutnih grobih ocenah je samo na območju Goričkega zaradi snegoloma med 15.000 in 20.000 kubičnih metrov podrtega, polomljenega ali močno nagnjenega drevja.
Na celotnem območju murskosoboške območne enote pa naj bi bilo poškodovanega približno 30.000 kubičnih metrov lesa.
Gre za začetno oceno, ki se lahko z nadaljnjimi pregledi še spremeni.
Kot je za Sobotainfo pojasnil vodja soboške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Štefan Kovač, je najbolj prizadet zahodni del Goričkega.
»Sem spada Gospodarska enota Zahodno Goričko, revir Grad in Cankova,« pove.
Terenski ogledi večinoma opravljeni
Na Zavodu za gozdove Slovenije pojasnjujejo, da so v grobem terenske oglede že večinoma opravili. Podrobnejši pregledi bodo sledili skupaj z lastniki gozdov, ko se bo opravil popis drevja oziroma izbor poškodovanega drevja za posek, tako imenovano odkazilo.
Lastnikom svetujejo hitro sanacijo
Lastnikom gozdov svetujejo, naj se pred začetkom sanacije obrnejo na revirnega gozdarja, saj je odkazilo potrebno tudi v primeru naravnih ujm.
Ker je obseg poškodovanih dreves ponekod večji in gozdarji ne morejo takoj obiskati vseh lastnikov, lahko ti sanacijo začnejo tudi sami, vendar morajo o začetku del predhodno obvestiti revirnega gozdarja.
Hitra sanacija je po njihovih besedah posebej pomembna tam, kjer so poškodovani iglavci, predvsem smreka, saj obstaja nevarnost razmnoževanja podlubnikov oziroma lubadarja.
Nevarnost za obiskovalce gozdov se je zmanjšala
Kot je še pojasnil Kovač, so se razmere v gozdovih medtem že umirile.
»Sedaj so se zadeve že povsem umirile, tako da večje nevarnosti za obiskovalce gozdov ni več,« je povedal.
