Na 22. redni seji občine Beltinci je med ostalimi aktualnimi temami prišlo do resne debate glede delovanja Zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci na Otoku ljubezni.
Seja je imela kar 11. točk dnevnega reda, vendar se je debata razvila že pri drugi točki, kjer so se seznanili in podali soglasja k letnemu programu dela in finančnemu načrtu Zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci za leto 2021.
Kaj vse so v letošnjem letu uredili?
Direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport Gabrijela Küzma je ob začetku razprave predstavila nekatere dejavnosti letnega programa dela za leto 2021, ki je bil pripravljen meseca februarja in finančni načrt za leto 2021.
»Pri izdelavi informativno promocijskih materialov je večina aktivnosti tekom leta bila narejena, druge so še v pripravi. Med slednjimi je tudi prenova zloženke za Otok ljubezni, ki jo bomo prevedli tudi v tuje jezike,« je povedala direktorica.
Prav zaradi Otoka ljubezni pa se je v nadaljevanju razvila na trenutke tudi burna debata.
Upravljanje turističnih točk
Najpomembnejša turistična točka, ki jo zavod upravlja je Otok ljubezni.
»Na Otoku ljubezni organiziramo turistične aranžmaje za različne ciljne skupine. Skrbimo za promocijo blagovne znamke, za urejenost in različna dovoljenja.
Izvedli smo naslednja vzdrževalna dela in investicije: sanacija broda, ureditev razsvetljave na otoku, nove informacijske table, namestitev lesenega poda v velikem prostoru, navoz poti, vzpostavitev videonadzora,…« je pojasnila Küzmova.
V izdelavi je tudi projektiranje plavajočega mlina s hidroanalizo kumpov.
Podpredsednik odbora za negospodarstvo in predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe sta povedala, da so na seji obravnavali dokument o poslovanju, ki ga je pripravil zavod. Oba sta občinskemu svetu predlagala, da poda soglasje k finančnemu načrtu in programu dela ZKTŠ za leto 2021.
Odprtje razprave prineslo očitke
Marjan Zver je ob začetku razprave povedal, da je zavod najemnik in upravljavec objekta na Otoku ljubezni v Ižakovcih že vrsto let in tako upravljajo tudi z brodom. Najprej s starim, katerega lastnica je bila Krajevna skupnost Ižakovci in to več kot pet let brez najemnine z dogovorom, da je ves zaslužek šel za novi brod, kajti stari je bil dotrajan. Namen broda je prevoz turistov, uporabljali pa so ga tudi za spravilo lesa čez reko Muro.
Brod so zaradi proda in gramoza večkrat selili tudi na drugo lokacijo
»Sedanji direktorici je malo mar, da brod že pet let ne vozi oziroma vozi samo do polovice. Kljub negodovanjem pa direktorica tega ne uredi ali postavi v finančni plan«, še doda Marjan Zver.
Potrditev finančnega plana za leto 2021 šele ob koncu leta
Naslednji govornik Smodiš je kot prvo izpostavil težavo, da šele meseca oktobra potrjujejo finančni načrt za delovanje. Tega bi namreč po njegovih besedah bilo potrebno potrditi že v mesecu februarju ali marcu. V nadaljevanju se je tudi sam dotaknil broda.
»Krajani in turisti se pritožujejo nad vožnjo broda samo do polovice. Še najbolj pa bode v oči mlinsko kolo, ki je zavrženo v rokavu reke Mure. Skrb za vse skupaj bi morala biti tudi v občinski upravi in ne samo na zavodu. Kot sem poudaril že v preteklosti, naj bi tekoče vzdrževanje bilo na ramenih zavoda, investicijsko vzdrževanje pa na ramenih lastnika«, poudari Smodiš.
Smodiš je glede zavrženega mlinskega kolesa še dodal, da naj ga vsaj odpeljejo na drugo lokacijo, saj se mnogi turisti sprašujejo, zakaj ta ni tam, kjer bi moral biti.
Odgovor direktorice in župana
»Za plavajoči mlin na reki Muri se je planiralo novo kolo, ki naj bi bilo postavljeno v začetku septembra. Z občino smo temeljito pregledali tudi kumpe in ugotovili, da so ti dotrajani, zato smo skupaj z županom to investicijo ustavili. Na podlagi tega smo šli v hidroanalizo oziroma projektiranje in izris novih kumpov, ki so tudi že končani«, pove direktorica zavoda.
Vseskozi se obljublja tudi, da bo Ministrstvo za gospodarstvo objavilo razpise za javne turistične objekte. Pri zavodu upajo, da bo do takrat pripravljena vsa dokumentacija in bo možna prijava.
»Vodno kolo pa se ne splača obnavljati in bo potrebno novo. Upam, da bo to urejeno kmalu oziroma v naslednjih mesecih ali letu. Nekaj sredstev bo lastnih, nekaj pa bo dodala zavarovalnica«, še doda Küzmova.
Župan občine Beltinci Marko Virag, je o mlinu povedal:
»Mlin mislim, da še ni vpisan v kulturni dediščini, kar predstavlja zelo veliko oviro. Prav zaradi tega ga ne moremo prijavljati v projekte in na tem delamo. Glede kolesa pa sem dobil različne odzive. Nekaterim turistom je to zanimivo, saj s tem vidijo, kaj lahko narava naredi po drugi strani pa pokaže neprimeren odnos do dediščine«, pravi župan občine Beltinci.
Pridobitev sponzorskih sredstev za sanacijo
Jožef Ferčak je povedal, da ZKTŠ ne ustvarja zadosti sredstev za izvedbo večjih investicij. Hkrati pa je pozval, naj direktorica čim več dela na projektih in se poskusi dogovoriti tudi za kakšna sponzorska sredstva.
Franc Kovač je še dodal, da Otok ljubezni velja za izhodno točko občine Beltinci. Sam pa je k sodelovanju pozval tudi občino, da ustrezno pripravijo načrt za sanacijo mlina.
Otok ljubezni v Pomurju velja za eno izmed večjih in zanimivih turističnih točk. Kako dolgo pa bo izgled še tak kot je, pa za zdaj še ni znano.
