Seja je imela kar 11. točk dnevnega reda, vendar se je debata razvila že pri drugi točki, kjer so se seznanili in podali soglasja k letnemu programu dela in finančnemu načrtu Zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci za leto 2021.
Kaj vse so v letošnjem letu uredili?
Direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport Gabrijela Küzma je ob začetku razprave predstavila nekatere dejavnosti letnega programa dela za leto 2021, ki je bil pripravljen meseca februarja in finančni načrt za leto 2021.
»Pri izdelavi informativno promocijskih materialov je večina aktivnosti tekom leta bila narejena, druge so še v pripravi. Med slednjimi je tudi prenova zloženke za Otok ljubezni, ki jo bomo prevedli tudi v tuje jezike,« je povedala direktorica.
Prav zaradi Otoka ljubezni pa se je v nadaljevanju razvila na trenutke tudi burna debata.
Upravljanje turističnih točk
Najpomembnejša turistična točka, ki jo zavod upravlja je Otok ljubezni.
»Na Otoku ljubezni organiziramo turistične aranžmaje za različne ciljne skupine. Skrbimo za promocijo blagovne znamke, za urejenost in različna dovoljenja.
Izvedli smo naslednja vzdrževalna dela in investicije: sanacija broda, ureditev razsvetljave na otoku, nove informacijske table, namestitev lesenega poda v velikem prostoru, navoz poti, vzpostavitev videonadzora,…« je pojasnila Küzmova.
V izdelavi je tudi projektiranje plavajočega mlina s hidroanalizo kumpov.
Podpredsednik odbora za negospodarstvo in predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe sta povedala, da so na seji obravnavali dokument o poslovanju, ki ga je pripravil zavod. Oba sta občinskemu svetu predlagala, da poda soglasje k finančnemu načrtu in programu dela ZKTŠ za leto 2021.
Odprtje razprave prineslo očitke
Marjan Zver je ob začetku razprave povedal, da je zavod najemnik in upravljavec objekta na Otoku ljubezni v Ižakovcih že vrsto let in tako upravljajo tudi z brodom. Najprej s starim, katerega lastnica je bila Krajevna skupnost Ižakovci in to več kot pet let brez najemnine z dogovorom, da je ves zaslužek šel za novi brod, kajti stari je bil dotrajan. Namen broda je prevoz turistov, uporabljali pa so ga tudi za spravilo lesa čez reko Muro.
Brod so zaradi proda in gramoza večkrat selili tudi na drugo lokacijo
»Sedanji direktorici je malo mar, da brod že pet let ne vozi oziroma vozi samo do polovice. Kljub negodovanjem pa direktorica tega ne uredi ali postavi v finančni plan«, še doda Marjan Zver.
Potrditev finančnega plana za leto 2021 šele ob koncu leta
Naslednji govornik Smodiš je kot prvo izpostavil težavo, da šele meseca oktobra potrjujejo finančni načrt za delovanje. Tega bi namreč po njegovih besedah bilo potrebno potrditi že v mesecu februarju ali marcu. V nadaljevanju se je tudi sam dotaknil broda.
»Krajani in turisti se pritožujejo nad vožnjo broda samo do polovice. Še najbolj pa bode v oči mlinsko kolo, ki je zavrženo v rokavu reke Mure. Skrb za vse skupaj bi morala biti tudi v občinski upravi in ne samo na zavodu. Kot sem poudaril že v preteklosti, naj bi tekoče vzdrževanje bilo na ramenih zavoda, investicijsko vzdrževanje pa na ramenih lastnika«, poudari Smodiš.
Smodiš je glede zavrženega mlinskega kolesa še dodal, da naj ga vsaj odpeljejo na drugo lokacijo, saj se mnogi turisti sprašujejo, zakaj ta ni tam, kjer bi moral biti.
Odgovor direktorice in župana
»Za plavajoči mlin na reki Muri se je planiralo novo kolo, ki naj bi bilo postavljeno v začetku septembra. Z občino smo temeljito pregledali tudi kumpe in ugotovili, da so ti dotrajani, zato smo skupaj z županom to investicijo ustavili. Na podlagi tega smo šli v hidroanalizo oziroma projektiranje in izris novih kumpov, ki so tudi že končani«, pove direktorica zavoda.
Vseskozi se obljublja tudi, da bo Ministrstvo za gospodarstvo objavilo razpise za javne turistične objekte. Pri zavodu upajo, da bo do takrat pripravljena vsa dokumentacija in bo možna prijava.
»Vodno kolo pa se ne splača obnavljati in bo potrebno novo. Upam, da bo to urejeno kmalu oziroma v naslednjih mesecih ali letu. Nekaj sredstev bo lastnih, nekaj pa bo dodala zavarovalnica«, še doda Küzmova.
Župan občine Beltinci Marko Virag, je o mlinu povedal:
»Mlin mislim, da še ni vpisan v kulturni dediščini, kar predstavlja zelo veliko oviro. Prav zaradi tega ga ne moremo prijavljati v projekte in na tem delamo. Glede kolesa pa sem dobil različne odzive. Nekaterim turistom je to zanimivo, saj s tem vidijo, kaj lahko narava naredi po drugi strani pa pokaže neprimeren odnos do dediščine«, pravi župan občine Beltinci.
Pridobitev sponzorskih sredstev za sanacijo
Jožef Ferčak je povedal, da ZKTŠ ne ustvarja zadosti sredstev za izvedbo večjih investicij. Hkrati pa je pozval, naj direktorica čim več dela na projektih in se poskusi dogovoriti tudi za kakšna sponzorska sredstva.
Franc Kovač je še dodal, da Otok ljubezni velja za izhodno točko občine Beltinci. Sam pa je k sodelovanju pozval tudi občino, da ustrezno pripravijo načrt za sanacijo mlina.
Otok ljubezni v Pomurju velja za eno izmed večjih in zanimivih turističnih točk. Kako dolgo pa bo izgled še tak kot je, pa za zdaj še ni znano.
Komentarji (11)
Na podlagi tega smo šli v hidroanalizo oziroma projektiranje in izris novih kumpov, ki so tudi že končani«, pove direktorica zavoda.
Čudno da so lahko naši predniki že pred stoletji brez hidroanalize znali zgraditi kumpe in delujoče mline. Pa tudi evropskih sredstev niso dobili.
Vse to katastrofalno stanje v občini Beltinci, samo dokazuje, da je potrebno prave ljudi postaviti na take položaje, pa to od župana, občinske uprave pa do zaposlenih na ZTKŠ na čelu z direktorico. KAJ VSE JE OBLJUBLJAL ŽUPAN, ko je kandidiral za župana (da ne bom našteval si poglejte njegove zapisane obljube) od tega NIČ. Otok ljubezni je samo del te žalostne zgodbe in dokaz nesposobnosti odgovornih. Kaj ste delali, del občinske uprave in vsi zaposleni na ZTKŠ v teh 2 letih ko je bilo zaradi korone vse zaprto, tudi vaši objekti, a vam ni bil dolgčas ? vidite to je bil čas načrtovanja in planiranja, vendar od vas NIČ, plačo pa mogoče kake dodatke pa ste redno prejemali. Kje so bili člani Občinskega sveta ? več ali manj ste "tulili v isti rog" nič samokritičnosti ali kakih pobud na vaših nekoristnih sejah. Zakaj hudiča ste potem kandidirali zastopniki ljudstva za te funkcije, manjka vam samokritičnosti in pokončne drže, da bi odstopili in mesto prepustili bolj sposobnim in odgovornim do vseh občanov.
Ja tako je, več kot očitno paradni konj turizma v občini Beltinci počasi, a sigurno umira. Vseh so bile polna usta hvale in slikanja ob sedaj razpadajočem mlinu, nevoznem brodu in še kaj na otoku ljubezni. Vsi ti (Zver, Poredoš, sedanji predsednik KS Ižakovci), ZTK in Občina, so edini odgovorni za stanje na otoku. Prihodke, ki so jih pokasirali na Büjraških dnevih niso namenjali za vzdrževanje mlina, ki dobesedno razpada. Si lahko kdo predstavlja, kakšni so to gospodarji in lastniki, ki vsak dan gledajo, kako mlin propada. Že ko se je potapljal in so ga zadnji moment rešili, bi morali odgovarjati in plačati nastale stroške nekateri posamezniki, ki se sedaj vlečejo stran. Pomislite, v "kumpe", tako se pravi dvema čolnoma na katerima je nameščen mlin, je zazaradi slabega tesnenja uhajala voda. Namesto, da bi kumpe popravili, so imeli več let nastavljene potopne črpalke, ki so se vključile, ko je bilo preveč vode. Črpalke delajo seveda na elektriko, nihče ni razmišljal, da se lahko črpalka pokvari, zmanjka elektrike... Neodgovorno do kraja! Voda je odtrgala mlinsko kolo, zakaj, ker so propadla in strohnela ležišča za kolo, "strokovno" so sedaj ugotovili, da kolesa ne morejo več montirati na mlin. Iz medijev pa smo lahko slišali izjavo direktorice ZTKŠ Beltinci gospo Kuzma, ki je izjavila, da bodo sedanje kolo pustili v strugi reke Mure, ker je prava turistična atrakcija. Neverjetno, kaj vse se dogaja na otoku Ljubezni. Vse, ki so zadnja leta bili prisotni pri propadanju mlina in nedelovanju broda obvezno poklicati na odgovornost, ne pa jim dovoliti, da se brez odgovornosti umaknejo.
"Iz medijev pa smo lahko slišali izjavo direktorice ZTKŠ Beltinci gospo Kuzma, ki je izjavila, da bodo sedanje kolo pustili v strugi reke Mure, ker je prava turistična atrakcija."
Pa vi niste normalni, svojo nesposobnost ureditve prodajate kot turistično znamenitost. Sram me je, da sem iz teh krajev, in da imamo take ljudi zaposlene na ZTK-ju.
Volitve van idejo coj vam naštetin svejtnikom tu gor. Kak kaže se v toj obcini vse samo okoli toga lüjboga otoka vse vrti. Kak če bi te lüjbi otok bil vse, z ostalim se pa nej trbej okvarjati. Ka od Smodiša ne gučim, celji život je cecal državni pa občinski denar, napravo pa skoz velki küp dreka. Zdaj bi pa njeva z Zverom politiko občine vodila. Še prešteti na seji ne vej, ka šče bi te on gučal.
Sicer nisem iz Beltinec se pa spomnim, da so stvari še dobro teklekakšna dva tri mandate nazaj, ko je bil še žuan Milan Kerman.
Potem je šlo samo še navzdol.
Seveda je dobro znano, da veliko stvari ne funkcionira in je potrebno ogromno časa in denarja, če so v upravljanju občin ali države.
Če so stvari v zasebni lasti se hitro uredijo, ker ima zasebnik interes, da naredi posel.
Bili poleti pri Tinekovem brodu.
Postrežba in hrana odlična, cene ugodne, vzdušje odlično.
Stric na brodu je otroke 2X zapeljal na Štajersko in nazaj !
Vse deluje v dobro ljudi !!!
Glij kermana se najšo? Pfaj in pfej, ka je pa napravo, za bratonce?
Ka pa te mrkeči bùjraši,nemrejo to zriktati
Otok in koncept igre so naši dedeki napravili, mi smo pa kelko smo lejko pomagali. Začal je to delati Mirko Poredoš s svojimi pajdaši. Napravili so Bujraške dneve, napravili (uredili) Otok,.. te so ga izigrali (no malo si je san kriv) in začal se je razdor med krajani in od te nega več tiste složnosti kak je bila na samem začetki. S pejnez z otoka in bujraških dnevov se je napravila vežica, vrtec, gasilski dom (no tudi drugi so pomagali, ali da začaš nekaj moreš nekaj meti). In te je te razkol in nesložnost pelal v smer, ka je občina in ZTK lepo vse pograbila. Po otoki odijo "zaposleni" šterim je to nekše delo keroga morejo delati, ker so pač bili izbrani... nega več pristnosti in domačnosti. Kak pa poslujejo pa vodijo pa sami vidite. Kda san jim pravo,ka se kolo prehitro vrti so pravili, ka je to tak dobro in čez 14 dni je kolo odletelo v Mujro, zdaj se pa idejo s ten potačno turistično atrakcijo. Meni je slabo, kda vidim kak se to vse vleče jako pomali brez nekše volje. Tudi kda po Mujri teče gnojšnica pa svinjaija s Palome nega nikšega odziva. Ponavadi za vikende spistijo dozo, pa te v nedelo zaprejo, ka v pondejlek te lajko lipo inpektori vidijo kak je vse fajn. A za vikend rajši ne pridejo gledat kakša je voda (so leni ali podkupljeni?). eh, ne da se mi več.
Ižakovčar to kar se dogaja z Otokom ljubezni je velika sramota, za to sramoto pa trbej imenovati krivce, pa nej samo imenovati, potrebno jih je kazniti, za vso povzročeno škodo iz čiste malomarnosti, ker niso opravili svojega dela za katero so dobro plačani. Med te spadajo najprej občinski svetniki KI SO ZA TO VSE DVIGNILI ROKO, občinska uprava, župani in to kar za nekaj let nazaj, da zaposlene in direktorico ZTKŠ sploh ne omenjam, ampak vse te so IZGLASOVALI OBČINSKI SVETNIKI TUDI VAŠI IZ IŽAKOVEC "po toči je prepozno zvoniti" KAKO NAPREJ ? Resetirati vse kar se tiče Otoka ljubezni in začeti popolnoma drugače. Najprej se je potrebno zavedati, da Otok ljubezni ni last vasi Ižakovci, ampak slučajno spada v KO Ižakovci. Otok ljubezni tudi ne more biti last Občine Beltinci, da bi z njim delali kot svinja z mehom. Moramo se zavedati, da je objekt velik turistični potencial (ali sramota) za vso državo Slovenijo in v tem smislu je potrebno iskati rešitev in strokovni kader, ki bo obvladal svoje delo, ker dokazano, občina tega ne obvlada.
pa še to. Brod (stari, šteri je zdaj na Bistrici) smo krajani kujpili skupaj, predvsem tisti šteri mamo šume prek. Brod se je tudi fkuper vzdrževalo in popravlalo. Ker je služil svojemi nameni prevoza prek Müje se ga je selilo popotrebi na mesto, ge je voda bila vsešerno zadosta globoka, ke je lejko splaval prek, brez ka bi nasedel. Isti veljaki so brod za 1000€ odali na Bistrico, ge je še gnjesden dober in naročili izdelavo teh novih kumpov malo inačikše oblike pa dimenzije, šteri ne omogočajo normalne plovbe in si morejo brodniki pomagati s škripcmi, zajlami in ne vem še s čem... ali navsezadnje je pa škoda ta, ka mij nemremo lepo z brodon prek v šume in moremo pač okoli drajsati. Glede na to, kak so nan vse lepo odtujijli (idejo o turizmi, brod, mlin) pomali do nan še zeli Bujraške dneve... pa mogče bi se mogli pa fkuper sejsti kak so se že naši predniki pa si svoj brod kupiti.
Starejše novice
