PREDLAGAJTE: Kje je naj pica v Pomurju?

SBMS se lejko skrije:

V splošni bolnišnici Izola so bili prvi mesec in pol od začetka zdravniške stavke nemoteno oskrbljeni vsi bolniki. Kljub stavki smo vsi zdravniki še naprej opravljali svoje delo kot običajno. Zato, ker nam je mar za ljudi in ker želimo ohranjati visoko nivo zdravstvenih storitev.

Po 1. marcu, ko nas je večina umaknila soglasja za prekomerno nadurno delo, ohranjanje visokega nivoja zdravstvenih storitev žal ne bo več mogoče. Po umiku soglasij svoje delo še naprej opravljamo strokovno in predano, v skladu s slovensko zakonodajo, evropsko direktivo in ugotovitvami ustavnega sodišča. Tedensko 40 ur rednega in 8 ur nadurnega dela. Namen umika soglasij tako ni izsiljevanje za višje plače, temveč edini način, s katerim lahko opozorimo na to, da nas je premalo in da neurejenost razmer v slovenskem javnem zdravstvu vodi v njegov propad. Tega prihodnjim generacijam ne privoščimo.

V Avstriji morajo zdravniki obvezno delati 40 ur na teden. Imajo tudi možnost, to je pravico, da delajo dodatnih 8 ur na teden, če se s tem strinjajo. To pomeni skupaj 48 ur. Več od tega po zakonu ne smejo delati. Vse to za približno trikratno slovensko zdravniško plačo. Odhodi slovenskih zdravnikov v avstrijske zdravstvene ustanove zato niso presenetljivi. A vendar ni slišati, da bi Avstrija zaradi omejitve dela zdravnikov na 48 ur imela daljše čakalne dobe. Vemo pa, da ima Avstrija 5,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, medtem ko ima Slovenija zgolj 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev.

Tudi v Sloveniji smo sprejeli evropske norme glede delovnega časa, to je, da delamo 40 plus 8 ur na teden. Hkrati si želimo držati visok nivo zdravstvenih storitev. To je ob številu zdravnikov na 100.000 prebivalcev, po katerem smo nekje na repu OECD ali podobnih združenj, s katerimi se radi primerjamo, misija nemogoče. Za doseganje visokega nivoja zdravstvenih storitev ob razpoložljivem kadru smo davno, v poznem večeru 2. tisočletja, začeli podpisovati soglasja za delo preko polnega delovnega časa (to je preko 16 ur, do 32 ur v kosu in preko 48 ur na teden) do kadrovske okrepitve zdravniških vrst. To ne velja le za zdravnike, saj so tudi medicinske sestre rekorderke v nadurah in delu v turnusih. Vsi zdravstveni kadri delamo na etični pogon nadur.

Medicinska znanost gre naprej in po etičnih načelih velja, da kar medicina zmore, mora tudi ponuditi. Nekoč se je srčni infarkt zdravil z večmesečnim počivanjem. Nato smo iznašli trombolizo – dodatne aparature, zdravila, dodatne delovne ure zdravnikov, sester, strežnic... Nato je prišla žilna opornica – še več aparatur, zdravil, delovnih ur zdravnikov, sester in strežnic. Dobrobit: bistveno hitrejša vrnitev bolnika v vsakdanje življenje po možnosti s funkcionalno ne(ali minimalno)okvarjeno srčno mišico. Cena? Stroški aparatur, vgrajenih materialov in – delovne sile. Vse to vodi v delo preko polnega delovnega časa vseh zdravstvenih delavcev, brez česar tako visok nivo zdravstvenih storitev ne bi bil dosegljiv. Ob takšnem pomanjkanju kadra, kot ga imamo, gotovo ne.

V 20 članskem zdravniškem kolektivu, ki dela redni program od ponedeljka do petka, ob tem pa skrbi za 24 urno neprekinjeno zdravstveno varstvo (ponoči prisotna vsaj dva zdravnika, med vikendi in med 15. in 21. uro pa trije z vedno še enim v pripravljenosti doma), pomeni striktno upoštevanje 48 urnega delovnega tedna sledeče: vsak zdravnik je dodatne tri dni v mesecu doma (kar prej, ni bil). Pri 20 zdravnikih to pomeni 60 dni. Delovnih dni v mesecu je 20-23, kar pomeni, manko treh zdravnikov na dan. Posledično vsak dan odpade ambulanta za 20 naročenih bolnikov in štiri naročene operacije. Urgentna ambulanta in vizita na oddelku namreč ne moreta odpasti. In to vsak delovni dan.

Dovolj imamo žigosanja tistih, ki delajo več, z »zaslužkarji« in »dvoživkami«. Več smo delali zato, ker smo želeli ohraniti visok nivo zdravstvenih storitev v Sloveniji.
Podpisniki: 47 zdravnikov SB Izola