Dvajseto stoletje je bilo znano po gradnji treh cerkva, najprej židovske sinagoge leta 1908, dve leti kasneje evangeličanske in leta 1912 katoliške cerkve.
Madžarski evangeličanski imenik iz leta 1903 navaja, da je bilo v soboški župniji v tem času 2458 evangeličanov, od tega 504 v Murski Soboti. Poleg evangeličanov je bilo še 20 kalvincev, 1557 katoličanov, pravoslavec in 199 židov.
Sedež širšega cerkvenega okraja v 13. stoletju
V Publikaciji med podeželjem in mestom 1850 - 1920 piše, da je v Murski Soboti bila katoliška župnija že v 13. stoletju in je takrat bila sedež širšega cerkvenega okraja, ki se je od leta 1893 imenovala Dekanija Murska Sobota v okviru škofije Sombotel.
Leta 1910 bila porušena
V Murski Soboti naj bi bili pred sedanjo katoliško cerkvijo sv. Nikolaja zgrajeni še dve. Druga naj bi bila torej iz 13. stoletja in so jo leta 1910 delno porušili. Sedanje neoklasicistično enonadstropno katoliško župnišče, za katero je naredil načrte Lajos Wolfarht, je bilo zgrajeno leta 1907. Dogovor o zidavi nove cerkve pa so sprejeli leta 1905 v času župnika Franca Gašparja, ki je v začetku leta 1906 umrl, tako da je gradnjo prevzel takratni kaplan in župnik Janoš Slepec.
Za arhitekta so izbrali Laszla Takatsa. Ta je v svojih načrtih ohranil jedro gotske cerkve, del zvonika in križnorebrasto obokan prezbiterij z dragoceno srednjeveško poslikavo. Takats si je zamislil katoliško cerkev v neoromanskem stilu, katere temeljni kamen so položili 27. avgusta 1910. Nova stavba pa je bila dokončana 26. julija 1912, takrat jo je svečano posvetil sombotelski škof Janos Mikes.
Foto: Murska Sobota ''inda''
