Pozor, žabe na cestah!

Spomladansko vreme in sončni žarki privabijo dvoživke iz zimskega spanca in začne se 'žabja poroka'. Najpogostejša vrsta žab na Goričkem je navadna krastača, ki večino leta preživi na kopnem, v zgodnji pomladi pa se iz prezimovališč seli k vodi in tamkajšnjim mrestiščem. Največja nevarnost na njihovi poti je prečkanje cest, saj jih zaradi okornega premikanja veliko konča pod avtomobilskimi kolesi. Prav to pa skušajo preprečiti naravovarstveniki Krajinskega parka Goričko in prostovoljci pod vodstvom Kristjana Malačiča. Prve žabice lahko zaradi obilnega dežja na cestah že opazimo, zato pričakujejo, da se bo svatba začela vsak čas.

Rešijo večino zaljubljencev

Lanskoletno akcijo je Malačič označil kot uspešno, saj so čez cesto prenesli skoraj 6000 osebkov: "Ko je migracija dosegla vrhunec smo v enem dnevu čez cesto prenesli več kot 1600 različnih vrst dvoživk." Kljub njihovemu trudu vseh zaljubljenih parčkov ni mogoče rešiti: "Povoženih osebkov smo zabeležili le okoli 500 in še te so bile večinoma na nezavarovanih odsekih, ob mrežah jih je bilo le 70," dodaja Malačič.

Zaščitne mreže – trik, ki olajša delo prostovoljcem

Del zaščitnih mrež, ki preprečujejo uhajanje žab na cesto, je na eni strani Ledavskega jezera v Kraščih že postavljen, na drugi strani in v Kančevcih pa jih še postavljajo. Pri reševanju se tako večino pozornosti usmeri na zaščitne mreže, vendar dvoživke rešujejo tudi drugod. Lani so prve osebke zaradi nadpovprečno dolge zime začeli opažati pozneje kot v prejšnjih letih, šele okoli 20. marca, po slabih dveh tednih pa o žabah ni bilo več sledu. Letošnjo invazijo žab pričakujejo v teh deževnih dneh in v kratkem bodo začeli na akcijo opozarjati ljudi.

Zakaj toliko truda okoli žab?

Dvoživke sodijo med najbolj ogrožene živali v Sloveniji in v Evropi, največji vzrok za to promet ter onesnaževanje in regulacija voda. Njihova populacija se zelo hitro odziva na različne spremembe, če nenadoma izginejo ali se njihovo število zmanjša pomeni, da je nekaj narobe, saj živijo v zdravem in uravnoteženem okolju.

Brez prostovoljcev jim ne bo uspelo

Organizatorji so lani prvič pomoč poiskali tudi preko študentskega servisa, vendar Kristjan Malačič, naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Goričko, pravi, da jim ne bi uspelo brez prostovoljcev in učencev OŠ Cankova. Tudi letos upajo na čim več udeležencev akcije. Vsi, ki želite priskočiti na pomoč lahko več informacij dobite na naslovu [email protected].

Samanta Gomboc

Foto: Kristjan Malačič

V fotogaleriji je nekaj utrinkov iz lanskoletnega reševanja žab.