Zvonjenje, škropljenje z blagoslovljeno vodo, streljanje z možnarji, pa posipanje oblakov s pomočjo talnih generatorjev, vojaških topov, raket in letal je nekaj metod "aktivne obrambe", pred točo. Kakšna pa je učinkovitost?
Toča je letos v Pomurju klestila že večkrat in povzročila precejšnjo škodo. Zdaj je Pomurje že teden dni pod letalsko zaščito pred točo, a se številni sprašujejo, koliko je tovrstna zaščita sploh učinkovita.
Velik interes lokalnih skupnosti
Spomnimo, da so minuli petek v Letalskem centru Maribor končno podpisali pogodbo z ministrstvom in tako v centru zdaj že nekaj dni dežurajo, pripravljeni izvajati obrambo pred točo tudi v Pomurju.
Letos je ministrstvo za kmetijstvo namreč prejelo 57 pooblastil občin, tudi 27 pomurskih, za izvedbo javnega naročila za letalsko obrambo pred točo.
-
Lokalno | 22 komentarjevPomurje končno dočakalo pomoč, letalska obramba pred točo aktivna
Projekt sofinancira tudi ministrstvo
Ministrstvo za kmetijstvo projekt letalske obrambe pred točo na severovzhodu Slovenije podpira. Mariborskemu letalskemu centru je namenilo skoraj 88.000 evrov, podravske in pomurske občine pa dodatnih 164 tisočakov.
„Lokalno okolje meni, da ker tako obrambo izvajajo tudi na sosednjem Hrvaškem in Madžarskem, pa tudi v Avstriji, da je taka obramba smiselna,“ pojasnjuje Tanja Strniša, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo
Znanstvenih dokazov o učinkovitosti ni
Obrambo pred točo torej sofinancira tudi kmetijsko ministrstvo, a znanstvenih dokazov za učinkovitost takšne obrambe ni.
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) namreč pravijo, da ne obstajajo strokovna dognanja, ki bi letalsko obrambo pred točo označila za učinkovito. Narejenih je bilo tudi več raziskovalnih poskusov, ki so dali v glavnem negativne rezultate.
“Statistični rezultati kažejo, da ni »statistično značilne razlike med posipanimi in neposipanimi celicami". Ti rezultati pomenijo, da v nobeni konkretni akciji obrambe pred točo s posipanjem s srebrovim jodidom ne vemo, kaj se bo zgodilo.”
Posipavanje ekološko sporno?
Z okoljskega stališča je problematičen tudi vnos dodatnih kemikalij v oblake, ker le te lahko onesnažijo tla in podtalnico, pojasnjujejo na Arsu in dodajajo, da se je kot edina učinkovita zaščita pred neurji s točo izkazala zaščita z mrežami proti toči in kvalitetne strešne kritine.
Razumljivo je, da vsi posevki v Sloveniji ne morejo biti pokriti z mrežami, zato je smiselno zavarovanje posevkov in nepremičnin na najbolj ogroženih območjih.
Metanje denarja skozi okno?
Vremenske ujme so od nekdaj vzbujale strah, saj je človek večinoma lahko le opazoval, kako mu izginja imetje. Mnogokrat je reševal le golo življenje. Zato ni čudno, da se je v različnih časovnih obdobjih posluževal vsakršnih postopkov, za katere je verjel, da mu bodo pomagali.
Zvonjenje, škropljenje z blagoslovljeno vodo, streljanje z možnarji, pa posipanje oblakov s srebrovim jodidom s pomočjo talnih generatorjev, vojaških topov, raket in letal je nekaj metod "aktivne obrambe", ki jo lahko spremljamo na naših tleh že od sredine 19. stoletja. Skupno vsem tem metodam je, da so izvajalci zatrjevali, kako so uspešni, če le so pravilno in pravočasno ukrepali.
Sicer pa meteorologi že vrsto desetletij opozarjajo, da se bo zaradi klimatskih sprememb tako pogostost kot tudi intenziteta neurij stopnjevala, in še enkrat poudarjajo, da se je do zdaj, kot edina učinkovita zaščita pred neurji s točo izkazala zaščita z mrežami proti toči in kvalitetne strešne kritine.
