Ob panonski hiši Györgyja Dobronokija v Dobrovniku bo zrasla nova hiša rokodelstev
Večletna prizadevanja sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Dobrovnik so se končno uresničila in ob pomoči Madžarske bo ob panonski hiši Györgyja Dobronokija v Dobrovniku kmalu zrasla nova hiša rokodelstev.
Položili temeljni kamen
Minulo soboto je potekal osrednji kulturni dogodek ob začetku del, ki so se ga udeležili številni domačini in gostje iz vse Slovenije in Madžarske.
Temeljni kamen so svečano položili predsednica madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Dobrovnik Ana Car, državni sekretar madžarske Vlade za nacionalno politiko Janos Arpad Potopi in državna sekretarka ministrstva za kulturo Republike Slovenije Damjana Pečnik.
Delavnice za rokodelce in njihovo izobraževanje
Gradnjo bo sicer financirala Madžarska, medtem ko bo Slovenija poskrbela za ustrezne pogoje, da bo objekt čimprej nared in predan svojemu namenu.
V Dobrovniku so veseli, da jim je s sofinanciranjem na pomoč priskočila vzhodna soseda. Čeprav prekmurskih Madžarov ni veliko, je njihova kulturna dediščina bogata in raznolika, v Dobrovniku pa jo želijo v prihodnje z običaji ter rokodelstvom skrbno negovati.
V novem objektu v hiši rokodelstev se bodo zgradile delavnice za rokodelce in njihovo izobraževanje, razstavni prostor, kuhinja, prostor za prenočitev mentorjev in drugi prepotrebni prostori.
Plod večletnih prizadevanj
Pot do svečanega dogodka je bila dolga, zasluga pa gre tudi večletnim prizadevanjem sveta madžarske samoupravne narodne skupnosti in Kulturnega društva Petöfi Sandor Dobrovnik. Bistveno sta namreč prispevala k ohranjanju in razvoju rokodelstva v Dobrovniku, o čemer priča tudi vključevanje mladih v kulturni razvoj.
Velike priložnosti, a slabi pogoji
Na področju rokodelstva se ponujajo velike priložnosti, predvsem z oživitvijo ljudske obrti in ljudskih mojstrov, saj imajo ljudje v Dobrovniku bogate izkušnje, veliko znanja in tradicije. Vendar pa obenem ugotavljajo, da nimajo ustreznih prostorov za rokodelstvo.
Med cilje hiše rokodelstev spada tudi ohranjanje kulturnih vrednot prekmurskih Madžarov. S pomočjo izobraževalnih programov se bodo namreč ustvarjale možnosti za delo, hkrati pa se bo razvijal tudi podeželski turizem in madžarska ljudska kultura.
Hiša rokodelstev se bo še bolj povezala in nadaljevala tri rokodelske projekte, ki jih s sofinanciranjem Evropskega socialnega sklada v Dobrovniku izvajajo od leta 2009. S pomočjo projektov so se rokodelci sicer že v preteklosti učili veščin tudi v čezmejni rokodelski šoli.
JŽ
