Po zavrnitvi izdaje kontracepcije v lekarni Kordiš predlaga spremembo zakonodaje

Poslanec Miha Kordiš v izogib takim primerom predlaga spremembo zakona o lekarniški dejavnosti, na ministrstvu in v lekarniški zbornici pa izpostavljajo odgovornost lekarn, da pacientom zagotovijo dostop do zdravil.

V minulih dneh je portal Lendavainfo.com poročal o primeru, ko v enoti Pomurskih lekarn v Lendavi farmacevtka stranki ni želela izdati kontracepcijskih tabletk, za katere je imela recept, z obrazložitvijo, da tega ne bo storila zaradi osebnih verskih prepričanj oziroma zaradi ugovora vesti. To se je po navedbah portala omenjeni stranki pri tej isti farmacevtki zgodilo že tretjič.

V Pomurskih lekarnah so za STA poudarili, da so zavezani poslanstvu »zagotavljanja kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili, kot tudi drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanja glede varne in pravilne uporabe zdravil«. Zagotovili so, da stremijo k zagotavljanju najvišje ravni kakovosti delovnih procesov in nudenju visoko kakovostnih nasvetov pri skrbi za zdravje ljudi, zato so se pacientki za omenjeno izkušnjo opravičili.

»Zaradi zagotavljanja uresničevanja z ustavo in zakonom zagotovljene pravice, niti ne moremo presojati o upravičenosti ali neupravičenosti instituta ugovora vesti, ki je posamezniku zagotovljen z zakonom ali ustavo,« so zapisali v odzivu. So pa zagotovili, da bodo z ustreznimi korektivnimi ukrepi poskrbeli, da pravica ugovora vesti ene od sodelavk ne bo omejevala njihovega poslanstva, ki v ospredje postavlja pravice pacientov do pravilne in varne uporabe zdravil ter izpostavlja pomen strokovnega svetovanja pri uporabi zdravil.

Primer je imel širši odmev. Med drugim se je poslanec Levice Miha Kordiš na ministrstvo za zdravje obrnil s poslansko pobudo, v kateri predlaga, da se ob naslednjih spremembah zakona o lekarniški dejavnosti v zakonodajo vpiše prepoved zavračanja izdaje zdravil na recept ali tistih zdravil, ki so v lekarni na voljo. Prav tako naj zakon vključuje sankcije za primere, kot se je pripetil v lendavski enoti Pomurskih mlekarn.

»Sklicevanje na ugovor vesti v trenutku, ko pacient oziroma pacientka potrebujeta zdravstveno oskrbo, je nesprejemljiva praksa, na noben način ne pride v poštev,« je v današnji izjavi za STA dejal Kordiš.

Poslanec sicer o pobudi še ni govoril s pristojnimi na ministrstvu, prav tako ne s koalicijskimi poslanci, a ocenjuje, da je »splošna temperatura« v koaliciji takšna, da so si enotni, da je treba pravico do svobodnega rojevanja otrok dodatno zaščititi. V naslednjem koraku pa se je treba pogovoriti tudi o tem, kako dodatno zaščiti pravico do splava, je še dodal.

Na ministrstvu za zdravje so v odzivu za STA spomnili le, da ugovor vesti ureja 56. člen zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pravi, da lahko zdravstveni delavec odkloni zdravstveni poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in z mednarodnimi pravili medicinske etike. Zakon tudi določa, da mora zdravstveni delavec o svojem ugovoru vesti obvestiti zdravstveni zavod, ki mora njegov ugovor vesti upoštevati ter bolnikom kljub temu zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva. Po zakonu zdravstveni delavec sicer ne sme odkloniti nujne medicinske pomoči.

Podobno so izpostavili v Lekarniški zbornici Slovenije, torej, da mora zdravstveni delavec o svojem ugovoru vesti obvestiti zdravstveni zavod, slednji pa mora to upoštevati, vendar mora pacientom zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva. Farmacevtski strokovni delavec mora torej o ugovoru vesti delodajalca obvestiti pravočasno, da ta lahko ustrezno organizira delo, je za STA izpostavila predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič.

Dodatno so pojasnili, da je izjava o uveljavljanju pravice do ugovora vesti eden od podatkov, ki ga vsebuje register farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti. Po podatkih zbornice je farmacevtskih strokovnih delavcev, ki ugovor vesti uveljavljajo, v lekarniški dejavnosti zelo malo.

Novi dekan ljubljanske pravne fakultete in ustavni pravnik Miro Cerar je sicer za Radiotelevizijo Slovenija ocenil, da se je »v opisani situaciji v vsakem primeru zgodilo nedopustno ravnanje, « ter da je »glede na okoliščine, v katerih pacientka ni mogla do zdravil, vprašanje le, ali odgovornost za nedopustno situacijo nosi farmacevtka ali lekarna,« je dodal.

Ugovor vesti je ukrep, ki je dopusten samo v zelo omejeni meri, težavo pa vidi tudi pri interpretaciji predpisov, oziroma v vprašanju, ali se izdaja zdravil v lekarni šteje kot zdravstveni poseg.