Pilotno geotermalno elektrarno v Čentibi bodo predvidoma zagnali spomladi.
Na eni od starih opuščenih plinskih vrtin pri Čentibi družba Dravske elektrarne Maribor skupaj z Geološkim zavodom Slovenije in mariborsko fakulteto za kemijo nadaljuje pilotni projekt geotermične elektrarne na opuščeni vrtini za plin.
Zaradi nekaj zapletov so se postopki zavlekli, tako da bodo vrtino predvidoma testno zagnali spomladi.
Gre za prvo takšno elektrarno na svetu
Gre za prvo tovrstno elektrarno, ne le v Sloveniji, temveč na svetu, je dejala vodja projekta Mojca Božič iz Dravskih elektrarn Maribor.
Na suhi opuščeni plinski vrtini bo to podjetje iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne s partnerji preizkusilo popolnoma novo tehnologijo - zaprt krožni sistem, v katerem kroži amonijak, a ta ne prihaja v stik s toplo kamnino, je pojasnila Božič.
»V vrtino je vstavljena gravimetrična cev, sestavljena iz dveh cevi; ena je manjšega, druga večjega premera. Po tanjši se v cev dovaja amonijak, ki se ob stenah vrtine segreje in upari. To paro po debelejši cevi dovajamo na turbino,« je še dodala Božič.
Turbina nato poganja generator in proizvaja elektriko. Amonijak medtem odpotuje skozi turbino nazaj v izmenjevalec toplote, kjer kondenzira in se vrne v vrtino.
Predvideno poskusno obdobje enega leta, projekt tvegan
Vrtina je globoka 3000 metrov, zgoraj sta na približno 40 kvadratnih metrih strojnica in hladilni sistem. Pilotna geotermalna elektrarna bo imela predvideno moč 50 kilovatov.
»Načrtovano je, da bo elektrarna poskusno delovala eno leto, lahko pa se seveda zgodi, da vrtina ne bo imela dovolj toplotne kapacitete,« je povedala Božič in dodaja, da je prav to namen pilotnega projekta.
Gre torej za to, da se preizkusi vse procese, določi obratovalne stroške in spozna vse mogoče nepredvidene dogodke.
»Je pa tak pilotni projekt kar tvegan, ker se nimaš na kaj upreti, vse delaš prvi,« je še opozorila vodja projekta in pristavila, da taki projekti zato tudi niso ekonomsko dobičkonosni.
Je pa po njenem prepričanju v opuščenih vrtinah velik potencial, saj so drugače stroški vrtanja za ureditev geotermalnih elektrarn zelo visoki.
Pri uporabi že narejene vrtine se po njenih besedah rešuje tudi ekološki problem, saj iz nekaterih opuščenih vrtin izhajajo toplogredni plini.
Projekt bi morali zagnati že letos, a zaradi sanacije vrtine časovnica podaljšana
Gradbena in strojna dela ob bodoči geotermični elektrarni v Čentibi so po besedah Božič končana, trenutno urejajo še elektroinštalacije, razsvetljavo in ozemljitve.
Poleg tega vrtino izsušujejo, ker jo je bilo treba med sanacijo izpirati in je notri ostalo še nekaj vode.
Prav ta sanacija vrtine, ki se je po besedah Božič časovno podaljšala, ker iz vrtine niso mogli odstranili ločilnika med dvema gravitacijskima cevema, je povzročila zamude glede na prvotno časovnico projekta.
Vrtino bi morali namreč po prvotnih načrtih testno zagnati že letos jeseni, po zadnjih ocenah pa jo bodo predvidoma spomladi prihodnje leto.
Ker gre za pilotni projekt, sta partnerja v projektu - Dravske elektrarne Maribor in mariborska kemijska fakulteta - rešitev tudi patentirala.
