Namen svetovnega dneva gibanja, ki ga zaznamujemo danes, je spodbujanje telesne dejavnosti in zviševanje deleža telesno dejavnega prebivalstva.
Telesna nedejavnost vpliva na prevalenco kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in žilja, sladkorna bolezen in rak, kot tudi na dejavnike tveganja zanje, kot so zvišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor in debelost. Kronične nenalezljive bolezni tako predstavljajo skoraj polovico splošnega globalnega bremena bolezni.
V Sloveniji podobno kot v razvitih državah narašča število prebivalcev s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki so na prvem mestu po vzrokih smrti. Problematika je po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje zelo pereča. Bolezni, ki so povezane z neustrezno prehrano in telesno nedejavnostjo, se pojavljajo že pri otrocih.
Kot piše STA, raziskave kažejo, da čas, ki ga preživimo sede, vpliva tako na splošno umrljivost kot tudi na umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Ker čas sedenja negativno vpliva na zdravje tudi pri posameznikih, ki dosegajo priporočila za telesno dejavnost, je pomembno, da poleg telesne dejavnosti tudi zmanjšujemo časa sedenja.
Stroka zato priporoča, da aktivnosti, ki jih opravljamo sede, prekinemo z drobnimi vložki gibanja, kot so vstajanje, pretegovanje, hoja in uporaba stopnic namesto dvigala. Nasploh lahko z aktivnim življenjskim slogom bistveno prispevamo k ohranjanju oziroma izboljšanju zdravja ter preventivno delujemo pred pojavom različnih zdravstvenih zapletov.
Po priporočilih Svetovne znanstvene organizacije za doseganja večine koristi za zdravje pri odraslih zadošča izvajanje 150 minut vsaj zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden.
To se lahko po pojasnilih doseže z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj pet dni v tednu ali pa z visoko intenzivno telesno dejavnostjo po 25 minut vsaj tri dni v tednu.
