Ste tudi vi že naleteli na povoženo divjad ob cesti? Po spletu je nedavno zaokrožila fotografija, ki ljudi ni pustila ravnodušnih.
Nedavno je na družbenem omrežju Facebook zaokrožila fotografija, ki je le redkokoga pustila ravnodušnega. Šlo je za fotografijo kadavra divjadi, ki je ležalo ob prometni cesti v Prlekiji. Srna pa je bila celo brez glave.
Truplo je bojda že dlje časa ležalo ob cesti, na to je nakazovala tudi napihnjenost telesa. Med komentatorji se je zato porodilo vprašanje - zakaj je kadaver brez glave?
Za pojasnila smo se obrnili na Zvezo lovskih družin Ptuj - Ormož, kjer so orisali novo problematiko odvoza povoženih živali s ceste.
Z julijem nova pravila odvoza, pristojnosti v določenih primerih nerazrešene
Lovci so za Ptujinfo pojasnili, da je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin z dopisom 1. julija 2022 obvestila upravo za zaščito in reševanje, da veterinarsko - higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta več ne bo odvažala povoženih živali s cest in železnic.
Odvažali bodo le še povožene domače živali in divje prašiče.
Kdo bo torej odvažal kadavre? Nov protokol narekuje, da mora biti o povoženih prostoživečih živalih (razen divjih prašičih) obveščen upravljalec ceste ali železnice, ki mora poskrbeti za odvoz.
V primeru poginjenega ali povoženega divjega prašiča, pa mora biti obveščena Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Zavladala zmeda, ob cestah pa ostajajo povožene živali
Lovci opozarjajo, da se zdaj vedno več občanov in občank obrača na lovske družine s pozivom, da odvozijo povoženo divjad.
Lovske družine na tem področju - po novi uredbi in v določenem primeru - nimajo več pristojnosti, zato o odstranitvi obveščajo upravljalce cest, ki pa z novim protokolom odvoza (še) niso seznanjeni.
»Zato ostaja vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prosto živečih živali v primerih, ko ne obstaja sum na bolezen, nerešeno,« pravijo lovci in dodajajo, da »trupla povožene divjadi in drugih prosto živečih živali ostajajo na cestah in ob cestah ter se s tem tveganje za nastanek nesreč v prometu še poveča.
»Takšen odnos do povožene divjadi in drugih prosto živečih živali prispeva tudi k zgražanju javnosti z jasno zahtevo, da mora država vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prosto živečih živali sistemsko urediti,« so jasni.
Lovci morajo biti zaradi evidentiranja še zmeraj obveščeni
Pri tem lovci dodajajo, da pa ostajajo določbe zakona o divjadi in lovstvu, ki velijo, da morajo policija, upravljalci cest in veterinarsko - higienska služba o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo obvestiti regijski center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljalca lovišča, torej lovce.
»Predstavnik upravljavca ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za evidentiranje izgub,« še dodajajo lovci.
Nadalje ta zakonik lovcu nalaga, da si mora poginulo divjad čimprej ogledati, poskušati ugotoviti vzrok smrti in ukrepati tako, da evidentira izgubo divjadi ali velike zveri.
Dodajajo pa tudi, da v kolikor lovec posumi, da pri poginu obstaja sum na bolezen, je za odvoz še zmeraj pristojna veterinarsko - higienska služba.
