Zadnji odmevni primeri okužbe z garjami so se pred dnevi zgodili na Gorenjskem, vendar so te prisotne prav po celi Sloveniji. Kakšno pa je stanje v Pomurju?
Na osnovni šoli v Radovljici so se pri dveh učenkah predmetne stopnje pred dnevi pojavile garje, je na spletni strani šole sporočil ravnatelj. Medtem pa Slovenske novice poročajo, da naj bi se garje pojavile tudi pri učenki ene od bližnjih šol v Lescah.
Garje so parazitska kožna nalezljiva bolezen in se pojavljajo povsod v Sloveniji. Za garjami lahko zboli vsak, ki je bil v tesnem stiku z osebo, ki je okužena s pršico, ki povzroča garje.
Bolniki so kužni za okolico, preden se pri njih razvije izpuščaj, običajno že od dveh do šestih tednov pred srbenjem in izpuščajem.
Zaradi odmevnosti primerov smo preverili, kakšno je stanje v Pomurju. Kako pogosto se sploh pojavljajo garje in kako se z njimi okužimo?
Kako garje sploh nastanejo, kakšni so simptomi okužbe?
Iz Zdravstvenega doma Murska Sobota so pojasnili, da so garje ali srbečica kožna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča pršiva imenovana srbec. Odrasla samica vrta rovčke v povrhnji plasti kože in vanje leže jajčeca.
Vrta zlasti ponoči, ko postane koža topla, zato takrat tudi najbolj srbi. Pri tistih, ki se prvič okužijo, se spremembe na koži in srbenje pojavi šele štiri do šest tednov po okužbi.
Spremembe na kožni so v obliki rožnatih papul, velikosti prosa, s krastico na vrhu. Najdemo jih predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okoli popka).
Običajno sta po dve in dve skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino.
Srbečice in garij ne dobimo zaradi slabe higiene
Okužbe se prenašajo s tesnim telesnim stikom, kot je držanje za roke dlje časa, spanje v isti postelji ali spolni odnos z okuženo osebo.
Pršice ne skačejo ali letajo, temveč se plazijo po topli koži s hitrostjo 2,5 centimetrov na minuto.
V zunanjem okolju lahko preživijo od 24 do 36 ur pri sobni temperaturi in povprečni vlažnosti. Srbečice in garij ne dobimo zaradi slabe higiene.
Kakšno je stanje z okužbami v Pomurju?
V Zdravstvenem domu Murska Sobota v zadnjem času opažajo pogostejši pojav garij:
»V zadnjem času opažamo pogostejši pojav garij, in sicer pri posameznih primerih nevezano za kolektive, predvsem pri osebah srednje in starejše življenjske dobe. Sicer se z garjami lahko okužijo osebe katerekoli starosti.«
V Splošni bolnišnici Murska Sobota v zadnjem času primerov garij niso zaznali.
Kdo se lahko okuži in kako okužbo zdravimo?
Kot pojasnjujejo v Zdravstvenem domu Murska Sobota, lahko garje dobi vsak, ki je bil v tesnem kontaktu z osebo, ki je okužena s pršico.
»Zato je zelo pomembno, da se istočasno zdravijo vsi družinski člani in drugi tesni kontakti (sošolci, vzgojitelji), tudi če nimajo izpuščaja oziroma srbeža,« dodajajo.
Za uspešno zdravljenje običajno zadošča lokalno zdravljenje z uporabo petodstotnega permetrina ali magistralno pripravljenega preparata z žveplom. V redkih primerih okužb, odpornih na lokalno zdravljenje, uporabljajo še sistemsko terapijo.
Kako ravnati v primeru okužbe?
»Mazilo ali kremo vedno nanesemo na hladno, suho kožo, nikoli takoj po topli kopeli. Mazilo nanesemo na celotno telo, od glave do pete. Paziti moramo, da nam mazilo ne pride v oko ali v usta.
Če si po nanosu umijemo roke ali druge dele telesa, se moramo na teh predelih ponovno namazati. Kremo ali mazilo pustimo na koži od osem do 24 ur (odvisno od vrste zdravila), ter se nato umijemo najprej s hladno vodo in šele nato z milom in toplo vodo.
Postopek ponovimo čez teden dni. Istočasno se morajo namazati tudi vsi družinski člani, ki živijo v isti hiši, stanovanju, ter vsi kontakti, ki so imeli z okuženim stik koža-koža ali spolni odnos. Pomembno je, da obvestimo vse tesne kontakte, da imamo garje in da tega ne skrivamo.
Po prvem nanosu zdravila (ob zdravljenju s permetrinom), vsa oblačila operemo v pralnem stroju pri temperaturi nad 60 stopinj Celzija. Perilo, ki ga ne moremo oprati ali drugi potencialno okuženi predmeti (čevlji, copati, igrače), damo za štiri dni na zrak, v tem času pršica pogine.
Perilo, ki ga ne moremo oprati ali drugi potencialno okuženi predmeti (čevlji, copati, igrače), lahko tudi zapremo v plastično vrečko in postavimo na temperaturo 21 stopinj Clezija v suho okolje za tri do štiri dni ali (manj praktično priporočilo) zamrznemo pri temperaturi -25 stopinj Celzija za dve uri.
Posteljnino, brisače operemo v pralnem stroju, pri temperaturi nad 60 stopinj Celzija, ali suho kemično čiščenje, ali v skladu z drugimi navodili, omenjenimi za perilo.
Pohištvo, ki je prevlečeno z blagom, izločimo iz uporabe za 24 ur in nato očistimo s sesalcem. Pohištvo, ki se lahko mokro čisti, po 24 urah pobrišemo z vodo in detergentom. Sesanje bivalnega okolja, priporočljivo je tudi sesanje avtomobilskih sedežev.
Ob izvajanju vseh priporočenih higienskih ukrepov je priporočljiva uporaba zaščitnih rokavic. Osebe z garjami ne potrebujejo izolacije, razen v primeru hude oblike (norveške garje).
Nedosledno izvajanje vseh ukrepov samo ene osebe v kolektivu ima lahko za posledico neuspešno zdravljenje celotnega kolektiva.
Perilo operemo tudi po končanem zdravljenju s permetrinom (po drugem nanosu čez sedem dni) ali žveplom, takrat ponovno zamenjamo posteljnino. Vsak preparat ima svoja priporočila, katera je potrebno dosledno upoštevati,« so pojasnili v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
