O potresni varnosti, projektiranju protipotresnih objektov in o posledicah večjega potresa v Pomurju smo se pogovarjali s strokovnjakom Tomislavom Pirlingom.
Ob vzpostavitvi novogradenj je neizogibna zakonodajna regulacija, ki določa, pod kakšnimi pogoji in pravili se izvajajo celotna dela. Pri novih stavbah je posebej pomembna vzdržljivost in varnost. Prav slednja je temeljno pravilo številnih gradbenih predpisov in pravnih norm, kar se je pokazalo ob nedavnem katastrofalnem potresu na Japonskem. Nekatere stavbe so navkljub uničujočim sunkom prenesle vse sile. Glede potresnih regulative v gradbeništvu in varnost stavb v Pomurju smo povprašali Tomislava Pirlinga, ustanovitelja družbe Statikon d.o.o, ki se ukvarja z gradbenimi konstrukcijami, arhitekturo in inženiringom.
Ob večjem potresu v Pomurju bi nastradale predvsem starejše stavbe
Pomurje je opredeljeno kot nepotresno območje, možnosti za neposredno potresno nevarnost so zato zelo nizke, kljub temu pa preverjamo, kaj bi se zgodilo s stavbami v Pomurju ob nekoliko večjem potresnem sunku. “Vsi objekti po letu 1963 so v Pomurju bili projektirani na 7 stopnjo intenzitete potresa po MCS lestvici. Večje intenzitete bi na objektih pozročile večje poškodbe, nekateri objekti bi se pa lahko celo porušili," je povedal Tomislav Pirling, ki kot najbolj najbolj ogrožen del Murske Sobote ocenjuje center mesta, "kjer se nahaja največja koncentracija prebivalstva in pisana paleta zgrad, ki so bila grajena pred letom 1963 in pa tudi sodobne potresno varne stavbe." Pri projektiranju vodnega stolpu in silosa je po mnenju Pirlinga bilo zaradi enostavnega konstrukta možno zagotoviti potresno varen objekt, protipotresno varnost iz vidika potresnega inženiringa pa zagotavljajo tudi bloki na Lendavski ulici.
Najdaljši slovenski most varen pred potresi
Po najstrožjih protipotresnih predpisih, ki so za projektante pri gradnji objektov obvezujoči, je bil zgrajen tudi 833 metre dolg most čez Muro pri odseku Vučje Vasi. “Pri tako pomembnem objektu je treba izdelati revizijo računske pravilnosti samega statičnega računa, zato menim, da projekt mostu čez Muro ne bi dobil gradbenega dovoljenja, če bi bil načrtovan brez upoštevanja predpisov o potresno varni gradnji,” meni Pirling.
Potresno varno projektiranje enostavnih objektov ne draži gradnje
Pri potresno varnem načrtovanju objektov je pomembna enostavna konstrukcija, enakomerna porazdelitev po tlorisu v dveh pravokotnih smereh in usrezno temeljenje, glede samega objekta pa se v nadalje določi kategorija tal, kategorija pomena stavbe in projektni pospešek tal. Kot je za Sobotainfo še povedal statik, se gradnja objekta bistveno ne podraži, v kolikor je objekt enostavne in pravilne oblike.
Pri gradnij obvezujoči predpisi glede potresne varnosti
“Pri načrtovanju objektov smo projektanti zavezani upoštevati vse predpise, ki se dotikajo na tak ali drugačen način novonačrtovanega objekta. V ta kontekst sodijo tudi predpisi, ki regulirajo potresno varno gradnjo,” pravi Pirling glede obvezujočih predpisov pri gradnji objektov v Sloveniji. Prve strožje norme, ki so urejale protipotresno gradnjo so nastale pred katastrofalnim potresom v Skopju in so takratno Jugoslavijo razdelile na potresne cone po takratni 12- stopenjski lestvici MSK, ki se je sčasoma dopolnjevala. “Po takratnih predpisih je bilo Prekmurje razvrščeno na 6 stopnjo, kar je veljalo za nepotresno območje, vendar smo morali takrat projektanti pri načrtovanju objektov grajenih v Prekmurju upoštevati vsaj 7 stopnjo in kopico navodil za protipotresno gradnjo,” razloži Pirling. Danes se v Evropski uniji uporabljajo evropske direktive glede protipotresne gradnje imenovane Eurokod 8, po katerih se pomursko regijo uvršča v nepotresno območje.
Potres v Skopju, l.1963
Ali je ob potresu varno pod obokom vrat?
Ob koncu smo še povprašali o nepisanem pravilu, da se je v primeru potresa najbolj varno postaviti pod obok vrat, pri čemer Tomislav Pirling razlaga, da so objekti načeloma projektirani tako, da se naj ne bi podrle kot celota oz. njeni sestavni del. “Do poškodb pa vsekakor lahko pride. Te poškodbe so odpadanje ometov, lomljenje steklenih površin, podiranje kakšne opreme in podobno. Zato se je potrebno zaščititi pred padajočimi deli; skrijemo se pod mizo ali stopimo med vratni podboj nosilne stene, debele vsaj 20 cm ali več."
