Med odpadki zaznali radioaktivno sevanje, izvor pa plenice: Kakšna so navodila za shranjevanje plenic?

Javno komunalno podjetje Okolje Piran je na družbenem omrežju Facebook pred časom obvestilo, da so v mešanih odpadkih iz gospodinjstev zaznali radioaktivno sevanje. 

Družba za ravnanje z odpadki Simbio jim je trikrat zavrnila prevzem odpadkov zaradi zaznanega sevanja. Da so na komunalnem vozilu, ki je iz Pirana v Celje pripeljalo 90 kubičnih metrov mešanih odpadkov iz gospodinjstev, tudi radioaktivne snovi, je zaznal aparat za napredno detekcijo radioaktivnega sevanja in sprožil alarm.

Kot je med pregledom ugotovil Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, so bile izvor sevanja plenice bolnikov, ki se zdravijo z radioaktivnim izotopom joda.

Pri mariborski Snagi smo zato preverili, ali so kdaj naleteli na podobno težavo in kako v takšnem primeru postopajo.

Snaga na tovrstne odpadke naletela dvakrat

Do sedaj so imeli v Javnem podjetju Snaga dva primera povišane radioaktivnosti v pošiljki mešanih komunalnih odpadkov. Izvor sevanja so bile v obeh primerih plenice bolnikov, ki se zdravijo z radioaktivnim izotopom joda.

Snaga ima lastni stacionarni detektor za pregled vozil o vsebnosti radioaktivnega sevanja, s katerim so odkrili povišano sevanje. Detektor je nameščen pred tehtalno enoto in so meritvi podvržena vsa vozila.

Postopali so po navodilih Uprave za jedrsko varnost in pošiljko izolirali, ob tem pa obvestili Zavod za varstvo pri delu. 

Predstavnik zavoda je izvedel meritve in identifikacijo izotopov. Ugotovil je, da povečano sevanje oddajajo plenice. Identificiran je bil izotop I-131. 

Po določenem času je hitrost doze sevanja padla pod mejo najvišje dovoljene vrednosti in so od Uprave za jedrsko varnost dobili dovoljenje, da pošiljko odložijo oziroma jo tretirajo kot mešane komunalne odpadke.

Posebnih navodil za shranjevanje plenic z radioaktivnim jodom ni

Okolje Piran je svoje uporabnike, ki se zdravijo z radioaktivnim izotopom joda, pozvalo, da naj plenic, vložkov, rokavic in posteljnih podlog ne odlagajo v mešane komunalne odpadke, temveč jih shranjujejo v posebni vreči ter za odvoz pokličejo vodjo ravnanja z odpadki. Kako je s tem v Mariboru?

Posebnih navodil gospodinjstvom, kako shranjevati 'radioaktivne plenice' doslej na Snagi niso dajali, saj so, kot že omenjeno, zaznali le dva takšna primera. Prav tako pa lahko sevanje sami zaznajo zaradi nameščenega detektorja.

»Načeloma prisotnost joda v plenicah bolnikov ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, ker je hitrost doze sevanja zelo malo nad mejo naravnega ozadja, poleg tega ima jod kratek razpolovni čas,« ob tem dodajajo Snagi. 

Zakaj se uporablja zdravljenje z radiojodom?

Kaj sploh je terapija z radioaktivnim jodom in zakaj se uporablja? Pri terapiji z radioaktivnim jodom uporabljajo I-131 v obliki natrijevega jodida, ki ga privzema ščitnica. 

»Radiojodno zdravljenje ščitnice se lahko uporablja za zdravljenje benignih in malignih bolezni ščitnice,« so za Mariborinfo pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor: »Posledica sevanja je zmanjšanje celičnega delovanja in celične delitve, kar vodi v njeno uničenje.«

Med benigne bolezni, ki jih zdravijo z radiojodom, spadajo nekatere vrste hipertiroze oziroma prekomernega delovanja ščitnice. Lahko pa hipertirozo začnejo zdraviti z zdravili in se zaradi ponovitve bolezni, neuspešnega zdravljenje z zdravili, alergije na zdravila ali poslabšanja težav z očmi prav tako odločijo za zdravljenje z radiojodom.

Uporablja se lahko tudi za zmanjšanje velikosti ščitnice pri bolnikih z evtirotično difuzno oziroma nodozno golšo. Terapija z radioaktivnim jodom se uporablja tudi pri zdravljenju nekaterih vrst raka ščitnice. 

»Absolutni zadržek za zdravljenje z radiojodom sta nosečnost in dojenje,« pojasnjujejo v enoti za obvladovanje bolnišničnih okužb na Oddelku za nuklearno medicino.

Radioktivni jod se iz telesa izloča predvsem preko ledvic

Kako dolgo radioaktivni jod ostane v telesu? Večina radioaktivnega joda, ki ga ne akumulira ščitnica, se izloči v nekaj dnevih. 

Izloča se v glavnem preko ledvic (približno 90 odstotkov), z blatom (približno deset odstotkov), ostalo pa preko znoja, sline in materinega mleka.

»Pri bolnikih z normalnim ledvičnim delovanjem se 50 – 75 odstotkov aplicirane aktivnosti izloči z urinom v 48 urah,« pojasnjujejo v UKC Maribor. 

Po zdravljenju z radioaktivnim jodom morajo pacienti omejiti kontakte

»Pacienti se morajo izogibati kontaktov z majhnimi otroki,« razlagajo v mariborski bolnišnici: »To pomeni ne spati z njimi, ne jih pestovati ali poljubljati, od njih se morajo zadrževati na razdalji daljši od enega metra.«

Ostala navodila, ki veljajo za en teden po zdravljenju so še, da spijo ločeno od drugih oseb, intimne kontakte naj omejijo na 30 minut dnevno, prav tako naj skušajo čim bolj omejiti uporabo javnih prometnih sredstev. Preden pomijejo jedilni pribor, ki so ga uporabljali, naj ga sperejo pod tekočo vodo. Po vsaki uporabi stranišča si morajo skrbno umiti roke, školjko pa splakniti vsaj dvakrat.

Če so zaposleni na delovnem mestu, na katerem prihajajo v stik z otroki in mladino, morajo biti v bolniškem staležu ali omejiti stike. 

»Opozorimo jih tudi, da ne smejo zanositi v prvih šestih mesecih po zdravljenju,« dodajajo v UKC Maribor.

Radioaktivni odpadki v UKC Maribor: Zbirajo jih v svinčenih koših s pokrovom

Omenili smo že, da je Snaga med gospodinjskimi odpadki dvakrat zaznala sevanje zaradi plenic bolnikov, ki se zdravijo z radioaktivnim jodom. A kako za tovrstne odpadke poskrbijo v drugi največji slovenski bolnišnici? 

UKC Maribor tovrstne odpadke ločuje skladno s pravilnikom o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. 

Radioaktivne odpadke zbirajo v svinčenih koših s pokrovom, ki so opremljeni s PE vrečo. Razvrstitev odpadka je odvisna od vrste in energije sevanja ter aktivnosti vira. Vreče z odpadki odložijo v kartonasto škatlo in transportirajo v začasno podzemno skladišče za radioaktivne odpadke.

Transport in začasno odložitev odpadka opravi odgovorna oseba za varstvo pred sevanjem iz Oddelka za nuklearno medicino.

Odgovorna oseba za varstvo pred sevanjem opravi meritev radioaktivnosti odpadkov enkrat letno: »V primeru radioaktivnega sevanja odpadka, z začasnim skladiščenjem nadaljujemo. V primeru neradioaktivnosti odpadkov odpadke oddamo ustreznemu prevzemniku v uničenje.«