Kako bo vlada naslovila zahtevne razmere?
Razmere med večinsko – slovensko – in romsko populacijo se zaostrujejo.
Javnost begajo varnostni dogodki, za katere naj bi bili odgovorni prav pripadniki romske skupnosti.
V zadnjem času sta močno odmevala dva fizična napada na Andreja Brečka iz Mihovice pri Šentjerneju. Sam pravi, da je bil tarča maščevanja zaradi svojega medijskega izpostavljanja domnevnih težav z romsko skupnostjo.
V ljubljanskih Klečah pa so Romi pred kratkim napadli 70-letnega Antona Čemažarja, ker jih je zalotil med krajo pridelkov na svoji njivi.
Kot so medijem po tem incidentu povedali prebivalci tega dela Ljubljane, imajo že dolgo težave z nekaterimi pripadniki romske skupnosti.
Prišlo celo do protestov
Zaradi zaostrenih razmer je Ljudska iniciativa Šentjernej prejšnji teden na Dolenjskem organizirala protestni shod, ki se ga je udeležilo okoli tisoč ljudi iz Šentjerneja in širše okolice. Naslednji dan so svoje sporočilo prenesli še v Ljubljano - shod je bil v Ježici, prišlo je vsaj 800 ljudi.
Z aktivnostmi opozarjajo državo na vse bolj pereče razmere na Dolenjskem in drugod po Sloveniji.
Skrbi jih porast nasilja, ogrožanje varnosti, uničevanje zasebne in javne lastnine ter druga nezakonita dejanja, za katera naj bi bili po njihovih besedah odgovorni posamezniki iz romske skupnosti.
Na shodu so poudarili, da država že desetletja zatiska oči pred naraščajočim nasiljem, krajami, ogrožanjem varnosti in razpadom sobivanja, s katerim se vsakodnevno soočajo običajni ljudje – kmetje, delavci, starejši.
Od države zahtevajo takojšnjo okrepitev nadzora in varnosti, učinkovito ukrepanje policije in tožilstva brez političnih zadržkov, prekinitev financiranja tistih programov, ki po njihovem mnenju ohranjajo kaos in spodbujajo neodgovorno vedenje, ter jasno sporočilo:
»Tisti, ki živijo v Sloveniji, morajo spoštovati zakone – ali pa iz nje oditi.«
Dodajajo, da ne gre za sovraštvo, temveč za red, pravičnost in dostojanstvo vsakega poštenega državljana.
Vlada: Ukrepamo, a gre za dolgoročen proces
Zaradi resnosti razmer in očitkov, da se ne odziva, je vlada danes sklicala novinarsko konferenco, na kateri so sodelovali minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin ter državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj.
Predstavili so, kako posamezni resorji naslavljajo izzive, povezane z romsko skupnostjo.
Zavrnili so očitke, da vlada nič ne ukrene. Poudarili so, da se je sodelovanje med resorji sploh zadnje leto okrepilo in da romsko tematiko prvič naslavljajo celovito in sistematično.
Strinjajo pa se, da so razmere, ki smo jim priča, posledica desetletij zanemarjanja teh izzivov s strani države in lokalnih skupnosti.
»Zato kljub zavzetemu in ciljno usmerjenemu pristopu rezultatov ne moremo pričakovati čez noč,« je poudaril minister Mesec.
Dodal je, da je za kvalitetno sobivanje med večinsko populacijo in romsko skupnostjo ključno, da »romski skupnosti omogočimo enakovredno vključevanje in življenjske pogoje, primerljive s preostalim prebivalstvom.«
Pušča kot primer dobre prakse
Mesec je izpostavil, da imamo v Prekmurju primer zelo dobre prakse.
Gre za Puščo, strnjeno romsko naselje v občini Murska Sobota, zahodno od mesta. Ustanovljena je bila kot samostojno naselje leta 2002, potem ko so se prebivalci na referendumu leta 1998 odločili za izločitev iz sosednjih Černelavcev.
Gre za največje romsko naselje v Sloveniji, ki velja za eno najbolje urejenih romskih okolij pri nas. Ima svojo krajevno skupnost in urejeno infrastrukturo, zato jo mnogi navajajo kot zgled.
Minister Mesec je posebej poudaril, da imajo na Pušči romski vrtec že od leta 1962, ki je tako dober, »da vanj vpisujejo tudi slovenske otroke.«
Politika se dolgo ni ukvarjala s problematiko
»Kot politik, ki se s tem ukvarjam zadnje leto, ko koordiniram medresorsko delovno skupino za naslavljanje tega vprašanja, lahko iz prve roke povem, zakaj. Temu se nekatere politične stranke preprosto izogibajo, saj se jim ne splača dolgoročno in konstruktivno reševati problema. Rezultati so namreč vidni šele čez čas, na kratki rok pa jih volivci pogosto obtožijo, da se težave širijo. Nekateri politiki pa situacijo celo dodatno zaostrujejo,« je dejal Mesec.
Več v video izjavi ministra Mesca.
»Na različnih področjih smo uvedli in nadgradili številne ukrepe za izboljšanje položaja pripadnikov romske skupnosti, predvidene v Nacionalnem programu ukrepov za Rome (2021–2030).
Poleg zagotavljanja večje varnosti na območjih, kjer živijo Romi, smo posebno pozornost namenili zgodnjemu vključevanju otrok v vzgojno-izobraževalni sistem, spodbujanju socialne vključenosti, izboljšanju možnosti za zaposlitev, bivalnim razmeram, prostorskemu načrtovanju ter finančni podpori občinam, v katerih se nahajajo romska naselja,« so na današnjem novinarskem brifingu strnili Luka Mesec, Vinko Logaj, Helga Dobrin in Andreja Kokalj
Poudarili so, da kljub zavzetemu in ciljno usmerjenemu pristopu rezultatov ne moremo pričakovati čez noč.
»Verjamemo pa, da je za ohranjanje visoke stopnje socialne kohezije v slovenski družbi ključno, da romski skupnosti omogočimo enakovredno vključevanje in življenjske pogoje, primerljive s preostalim prebivalstvom.«
To je pomembno
Po besedah predstavnikov vlade ukrepi ne pomenijo privilegijev, temveč odpravo dejanskih ovir.
Romska skupnost se po njihovem mnenju še vedno spopada z nizko stopnjo izobrazbe in zaposlenosti, visoko socialno izključenostjo ter omejenim dostopom do storitev.
»To potrebuje dodatno institucionalno podporo, a nikakor ne pomeni neenakopravne obravnave. Pred zakonom ostajamo vsi enaki.«
Nižanje otroškega dodatka
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je predstavil spremembo Zakona o starševskem varstvu, ki ukinja 20 odstotkov višji otroški dodatek za otroke, ki ostajajo doma, kar naj bi spodbudilo vključevanje romskih otrok v vrtce.
Uvedeni so tudi romski pomočniki, ki po besedah ministra za vzgojo dokazano izboljšujejo obisk vrtcev.
Glede zaposlovanja so izpostavili pilotni projekt Romano Zor, ki spodbuja zaposlovanje Romov, poleg tega pa jih vključujejo tudi v javna dela, ki so do 95-odstotno sofinancirana. Posebej pomemben je program socialne aktivacije za romske ženske.
Da bo jasno, kam gre denar
Kot so poudarili nosilci današnje konference, se obeta tudi novela Zakona o financiranju občin. Občine, ki prejemajo dodatna sredstva zaradi prisotnosti romskih naselij, bodo morale od marca 2025 naprej poročati o namenski porabi teh sredstev.
Kaj pa policija in njihove aktivnosti?
Državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin je povedala, da bo Slovenska Policija okrepila prisotnost na območjih s pogostimi incidenti: Kočevje, Ribnica, Šentjernej, Škocjan, Novo mesto – in pripravila akcijski načrt za ohranjanje reda in varnosti.
V sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico pripravljajo tudi načrt zaščite kmetov in njihove lastnine.
Državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj pa je dejala, da se v njihovem resorju pripravljajo zakonske spremembe za hitrejše obravnave mladoletnikov, učinkovitejše sankcioniranje prekrškov in zlorab (vključno z institutom nadomestnega zapora) ter okrepitev probacijske službe, zlasti na območjih Jugovzhodne Slovenije.
