Na tretji mednarodno konferenci Izzivi in težave sodobne družbe v RIS Rakičan je potekala tudi okrogla miza z naslovom Otroci v družinah z odvisnostjo – kaj lahko naredimo za njih.
»Slovenci imamo z alkoholom težave od takrat, kot imamo alkohol,« je na začetku okrogle mize posvečene otrokom v družinah z odvisnostjo povedala Zdenka Čebašek Travnik, ena od govornic. Odvisnost od alkohola namreč je v Sloveniji eden izmed večjih problemov, ki se kaže tudi na ravni družbe, je potrdila tudi Nataša Zorko. Posledično zaradi tega trpijo predvsem otroci.
Otroci prevzamejo odgovornosti odraslih
V družinah, kjer prevladuje odvisnost, otroci nimajo varnega okolja za pridobivanje osebnih, socialnih ali drugih izkušenj. »Otroci prevzamejo neko drugo nalogo. Postanejo zelo odgovorni oziroma prevzamejo odgovornosti odraslih. Pravimo tudi, da preskočijo otroško dobo,« je ob tem povedala Čebašek Travnikova. Seveda, pa lahko otrok zaide v povsem drug ekstrem, v destruktivna ravnanja.
V družinah z odvisnikom po navadi obstaja vladavina skrivnosti, dodaja Čebašek Travnikava: »To pomeni, če se pretvarjamo, da tega ni, potem ni.« Otroci tako o tem ne smejo govoriti in težav nikomur ne zaupajo.
»Življenje je napor«
Miselni svet takega otroka se po besedah Nataše Zorko vrti okoli tega, kako preživeti: »Tisti bolj pridni si zastavijo neke rituale, ki se jih držijo v prepričanju, da starš več ne bo pil.« Ko se taki otroci odprejo in o svojih težavah pišejo, so njihovi zapisi več kot žalostni. Ne glede na to, koliko je teh otrok, ne bi smelo biti niti enega,« je še dodala Čebašek Travnikova.
»Življenje je napor,« je tako napisal eden izmed otrok.
Odvisnost družine skrivajo
»Naš cilj je vesel, srečen otrok in ne otrok, ki mu je življenje napor,« še dodajata govornici na okrogli mizi. Z društvom Žarek upanja zato pomagajo pri odvisnostih in zasvojenostih celotni družini. Kot pravita, le redko kdaj pridejo odvisniki po pomoč na lastno pobudo, skoraj vedno je razlog zunanji. »Dokler je odvisnost skrivnost, družina velja za urejeno. Ko gre nekdo na zdravljenje, pa je družina stigmatizirana. Dokler pijejo pa so eni izmed nas,« še pristavi Čebašek Travnikova in doda, da družine same zato velikokrat zdravljenje tudi zavračajo.
Pasti terapije
V stabiliziranih družinah pa velikokrat prihaja tudi do trenj, saj mož ali žena nista navajena zanimanja drug drugega in dojameta to kot napadalno vedenje. Zelo težko je po besedah sogovornic znova predati določeno odgovornost nekomu nazaj. Otroci medtem premike naprej sprejemajo kot pozitivne, a še vedno imajo nadzor nad tem, kaj se dogaja s starši: »Zelo so previdni in težko znova zaupajo.«
