Na Štajerskem in v Prlekiji so obiralci letos začeli trgatev prej kot običajno zaradi zgodnje vegetacije in visokih temperatur. Kljub izzivom so vinogradniki zadovoljni s kvaliteto letošnje letine.
Poletne temperature in vročinski vali, vinogradi pa polni obiralcev grozdja. Precej nenavadno za ta letni čas. Po besedah Marka Breznika, terenskega svetovalca Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, je letošnji letnik eden najzgodnejših.
»Odkar izvajamo meritve, je letošnji letnik drugi najhitrejši, drugi najzgodnejši, samo letnik 2003 je bil zgodnejši od letošnjega vinskega letnika,« je dodal Breznik.
»Smo v vinogradu sorte šipon, ki je najbolj pozna sorta pri nas in glede na to, če pogledamo dejansko grozd in datum, grozd je že sladek, zrel,« je povedal Samo Krajnc iz Vina Krajnc.
Da letos trgatve potekajo v neobičajno visokih temperaturah, je poudaril tudi Luka Radiček, glavni enolog v Puklavec Family: »Navadno so trgatve bile v jeseni, ko so temperature pod 20 stopinj, mi zdaj imamo 33 stopinj, na začetku trgatve smo imeli 35 stopinj.«
Grozdje obirajo zgodaj zjutraj
Glavni razlog za zgodnjo trgatev je zgodnja vegetacija, saj je bila zima sorazmerno topla, zato je trta začela odganjati že konec marca. Tako zgodnja trgatev je presenetila tudi vinogradnike z dolgoletnimi izkušnjami.
Branimir Žičar, skrbnik vinogradov Puklavec Family Wines, je poudaril: »Ko smo prinesli prve analize v naš laboratorij, se je popoldne že sprožil alarm, naši enologi so rekli, da je potrebno hiteti, parametri so bili taki, ki so zelo pomembni za določen tip vina – penin v tem primeru.«
Zgodnje trgatve, ki niso običajne za ta čas, prinašajo veliko izzivov.
»Največji izziv za vinogradnike predstavljajo prav visoke temperature in kratko obiralno okno – grozdje mora biti pobrano, potrgano, v hladnem delu dneva, kar pa seveda pomeni kratek čas,« je pojasnil Breznik, Krajnc pa je dodal: »Začnemo trgati okoli šeste ure zjutraj, pa do enajste, dvanajste ure, odvisno od vremena.«
»Največji izziv je, kako čim prej transportirati grozdje do kleti, ga zaščititi, da ne pride do degradacije oksidacije, in ga čim prej ohladiti ter začeti fermentacijo,« pa je izzive s katerimi se srečujejo večji vinarji opisal Radiček.
Razmere pa niso enostavne niti za obiralce grozdja. Žičar je pojasnil: »Imamo trenutno 160 obiralcev in dva stroja, pri ljudeh je treba paziti, da ne dehidrirajo in imajo dovolj vode. Včasih tudi zaključimo prej, saj so razmere ekstremne.«
Bo letošnja vinska letina dražja od lanske?
Ekstremni pa so tudi stroški energije, še posebej pri večjih vinarjih, ki jo porabijo za ohlajevanje, kar bi lahko rezultiralo v višjih cenah vina.
Radiček je povedal: »Naše hlajenje je nekje 700-kilovatno in dela 100-odstotno, 24 ur na dan.«
Kljub vsem izzivom in manjšim količinam zaradi spomladanske pozebe je Krajnc optimističen: »Smo kar zadovoljni oziroma lahko rečem skoraj zelo zadovoljni. Grozdje je skoraj absolutno zdravo, smo se res potrudili, količinsko ravno prav.«
Najpomembneje pa je, kot zatrjujejo sogovorniki, da kakovost letošnje vinske letine ni vprašljiva.
