Slovenska kopališča sodijo med najčistejša v Evropi.
Evropska unija vsako leto pred začetkom kopalne sezone objavi oceno kakovosti kopalnih voda v Evropi. Poročilo pripravljata Evropska komisija in Evropska agencija za okolje, združuje pa podatke o več kot 21 tisoč kopalnih vodah v 28 članicah Evropske unije, Albaniji in Švici.
Slovenska kopališča najčistejša
Slovenija spada med deset evropskih držav v katerih nobeno od kopališč ni dobilo slabe ocene in ni bilo ugotovljenih neskladnih kopalnih območij. Naša država sodi med deset evropskih držav, kjer vsa kopališča, tako na morski obali kot na obalah jezer in rek, izpolnjujejo vsaj minimalne zahteve glede kakovosti vode.
Od vseh slovenskih kopališč jih 6 odsotkov izpolnjuje strožje zahteve in je dobilo oceno odlično. Kakovost kopalnih voda se je v Sloveniji poleg Nizozemske in Hrvaške v letih 2009-2014 najbolj povečala, in sicer za več kot štiri odstotke.
Najslabša kopališča v Italiji
Leta 2014 so bila vsa kopališča na Cipru, Malti in v Luksemburgu ocenjena kot odlična, sledile so jim Grčija (97 % odličnih ocen), Hrvaška (94 %) in Nemčija (90 %). Največ kopališč s slabo kakovostjo vode je bilo v Italiji (107 kopališč, 2 %), Franciji (105 kopališč, 3 %) in Španiji (67 kopališč, 3 %). Slovenija spada med deset evropskih držav v katerih nobeno od kopališč ni dobilo slabe ocene in ni bilo ugotovljenih neskladnih kopalnih območij. Med obalnimi plažami v Evropi so bile vse plaže v Sloveniji in na Cipru ter Malti razvrščene kot odlične.
Kaj vpliva na to, da so kopalne vode vedno bolj čiste?
Boljša kakovost kopalnih voda je posledica ukrepov EU, ki izboljšujejo vsakodnevno življenje državljanov, poudarja evropski komisar za okolje Karmenu Vella.
Velika večina komunalne odpadne vode se zdaj ustrezno čisti, v morje se steka manj nitratov, reke pa so čistejše kot kadar koli prej.
Rezultat je ugoden tudi za gospodarstvo, saj je socialno-ekonomska vrednost čistih kopalnih voda zelo visoka ter podpira številna delovna mesta na celini. Čista in varna morja so kisik za turizem.
