Jeseni veliko versko srečanje, Židan opozarja na financiranje obnove slovenskih cerkva s strani Madžarske in na morebitne protiusluge

Soboška škofija že pripravlja tradicionalno srečanje vernikov iz Slovenije in Hrvaške, kjer se bodo letos pridružili tudi verniki iz Madžarske.

»Gre za skupno molitev Hrvatov, Slovencev in Madžarov, ki pa je že tako ali tako tradicionalna. Je pa tudi utrjevanje medsebojnih vezi v teh težkih časih, ki jih sedaj doživljamo.

Tako bomo lahko preizkušnje, ki bodo morda hude, premagali skupaj,« pravi Peter Štumpf, soboški škof. 

 

Relikvije iz Madžarske

Madžarski škof Veres je tako že naznanil, da bodo na srečanje prišli s prav posebnimi predmeti.

»V győrski škofiji hranimo relikvije svetega Ladislava, zato jih bomo na to srečanje tudi prinesli. Tako bodo ljudje tukaj, torej v cerkvi, ki je posvečena svetemu Ladislavu, častili te relikvije,« poudarja András Veres, győrski škof.

Pričakujejo vsaj deset tisoč vernikov

Na skupno molitev, kjer v miru in dobrih pogojih pričakujejo vsaj 10 tisoč vernikov, je pozval tudi varaždinski škof.

»Mi smo sosedje, prijatelji in prihajamo kot bratje in verniki, da se združimo pri sveti maši. Tam bomo priče, hkrati pa bomo krepili tisto, kar smo. Bratje v Bogu,« pojasnjuje Bože Radoš, varaždinski škof.

Aktualno dogajanje

Štumpf je izpostavil aktualno dogajanje in situacijo v kateri se nahajamo. V Slovenijo namreč preko Madžarske meje prihajajo tudi begunci iz Ukrajine.

»Katoliška cerkev po svoji naravi, ki je univerzalna, ne more ostati imuna na to situacijo, saj je njen ustanovitelj Jezus Kristus neposredno pred svojo smrtjo molil za edinost v tej cerkvi in nas s tem vse zavezuje, da kristjani delamo za edinost tako v ekumenskem kot tudi v družbenem pomenu,« še pravi soboški škof. 

Škofje so se danes v Beltincih tako odločili, da bodo za skupno geslo vzeli moto »Skupaj na poti vere«, saj gre izključno za srečanje vernikov. Štumpf je ob koncu povedal, da na srečanje ne bodo vabljeni državniki in politiki. 

 

Poslansko vprašanje Dejana Židana

Prav danes pa je poslanec Dejan Židan na Vlado Republike Slovenije naslovil posebno poslansko vprašanje, ki se navezuje na financiranje obnove slovenskih cerkva s strani Madžarske.

»V Prekmurju odmeva financiranje obnove slovenskih cerkva s strani Madžarske. Postavljajo se vprašanja o razlogih in namenu tovrstnega financiranja in tudi morebitnih protiuslugah, ki jih pričakujejo ali celo zahtevajo predstavniki madžarske države za njihov denar.

Najbolj aktualna pa je trenutno postavitev spominske plošče v Beltincih, kjer bi tudi v madžarskem jeziku oznanjali bistvo in vlogo čaščenja svetega Ladislava ter tako imenovane Ladislavove poti,« pravi Židan.

V srečanje vpeta madžarska država

Dejstvo je, da madžarska po besedah Židana tako doma kot širše, močno podpira delovanje katoliške Cerkve. S finančno podporo namreč podpira obnovo sakralnih objektov, ohranja jezik in krščansko kulturo. 

Židan izpostavlja, da srečanje vernikov v Beltincih že vzbuja pozornost tudi zato, ker je ob verski podlagi in čaščenju svetega Ladislava, zavetnika beltinske župnije v znamenju katerega naj bi potekal dogodek, vanj nedvomno vpeta tudi madžarska država.

Pomemben člen je Soltesz

Državni sekretar madžarske vlade, ki mu je zaupana skrb za cerkvene zadeve in narodnostne oziroma manjšinske odnose je Miklos Soltesz.

»Soltesz je tako maja 2021 obiskal Prekmurje. Sprva se je oglasil v Lendavi, kjer si je ogleda obnovo župnijske cerkve, ki jo je z 200 tisoč evri v prvi fazi sofinancirala tudi Madžarska vlada.

Nato je obiskal še župnijo v Dobrovniku, ki je bila prav tako deležna finančne pomoči Madžarske pri obnovi cerkvenih objektov. Po tem je obiskal še Beltince, Turnišče in Mursko Soboto,« je v pismu Vladi zapisal Židan.

V okviru tega srečanja naj bi prišlo do dogovora med slovensko in madžarsko krščansko kulturo čaščenja svetega Ladislava. Ta naj bi bil pomemben ne le za Madžare, ampak za vse ljudi, ki živijo v Karpatskem bazenu in celo zunaj njega.

 

Nasprotovanje

Kot pravi Židan, je v zgodovinskih zapisih sveti Ladislav razširil Madžarsko od takratnih notranjih mej na zunanje meje Hrvaške, Slovaške in tako naprej. Ne držijo tudi navajanja, da je pokristjanil prebivalstvo v Prekmurju, temveč je to delo kneza Koclja ter svetega Cirila in Metoda.

Po besedah Židana, je v okviru obiska Soltesza bila izpostavljena želja, da bi kot prispevek v Turnišču in Beltincih, kjer se časti svetega Ladislava, postavili spominsko ploščo.

Ta naj bi tudi v madžarščini oznanjala bistvo in vlogo spomina na življenje obeh narodov.

V Beltincih naj bi se tako že oblikovala »Civilna iniciativa« glede postavljanja tabel oziroma plošč v zvezi poti svetega Ladislava. Ta je sprejela sklep, da je odločno proti kakršnikoli plošči v bližini spomenika združitve Prekmurja z ostalo Slovenijo.