Jernej Počič iz Kroga, ki trenutno v Ljubljani študira biologijo, se je že kot otrok zanimal za eksotične živali. Danes ima v svoji zbirki številne kače, kuščarje, želve in pajke, o katerih s ponosom pripoveduje.

Po prvi se je vse spremenilo

Devetnajstletnik je dobil prvo eksotično žival, in sicer grško želvo, ko je bil star sedem let, pri dvanajstih pa si je končno lahko eno privoščil tudi sam. Pri živalih ga navdušuje njihov stil življenja in kako so se prilagodile okolju, v katerem živijo.

»Zelo zanimivo jih je gledati, kako se prehranjujejo. Kameleoni izstrelijo dolg jezik z lepljivo konico proti plenu, večina gekonov zasleduje in plane na črička. Kače lahko izpahnejo čeljusti, da požrejo plen, ki je večji od njih. Da ne omenjam inteligence varanov, ki poskušajo s pomočjo pripomočkov razdrobiti kurje jajce (z metanjem v steno, s kamni, tacanjem itd.).«

Danes ima v svoji zbirki veliko »eksotov«:

Kače – ameriški rdeči gož, madagaskarski talni udav, diamantni piton

Kuščarji – bradate agame (parček), Henklijev listorepi gekon, grebenasti gekon, Tokay gekon, leopardji gekoni (en samec, dve samici), stepski varan

Želve – rdečevratka, hercegovske kornjače

Pajki – Poecilotheria regalis, Nhandu vulpinus

Najdejo se tudi nekateri strupeni primerki, na primer ptičji pajki. Dodaja, da se po ugrizu pojavijo simptomi, kot so bruhanje, mrzlica in otekline, vendar si po treh dneh v postelji ponovno na nogah.

Živali kupuje od specializiranih evropskih rejcev

Prvega kuščarja je naš sogovornik kupil v Zoo marketu, vendar je kasneje ugotovil, da v tovrstnih trgovinah prodajajo veliko bolnih živali, saj zanje neprimerno skrbijo.

»Sedaj kupujem od izkušenih in specializiranih rejcev po evropi. Veliko jih prodajajo na različnih evropskih sejmih, tudi v Sloveniji. Dokler gre za neogroženo žival, jo lahko kupi kdorkoli. Birokratske težave nastanejo pri izjemno strupenih in ogroženih živalih.«

Kot pravi, svojih ljubljenčkov ne prevaža med Mursko Soboto in Ljubljano, vendar pa ima v Ljubljani pri sebi kače, da se jim lahko intenzivneje posveča.

Ob pogledu na živali se zaslišijo tudi kriki

Jernejevi starši in sorodniki so v vrtcu in osnovni šoli njegovemu hobiju nasprotovali, vendar čez čas ugotovili, da je zanj »to to«.

»Spominjam se mame, kako se je bala žab, kuščarjev, da ne omenjam kač. Največji strah, in sicer pred kačami, so deloma premagali šele pred kratkim. Čeprav se določeni družinski člani še vedno namrščijo nad mojim hobijem, dobro vedo, da mojega mišljenja ne morejo spremeniti.«

Prijatelji so se z živalmi večinoma sprijaznili, ko pridejo, vanje strmijo, vprašajo, ali jih lahko pobožajo, včasih celo zakričijo.

»Temu se poskušam izogniti, zato imam živali v posebni sobi, kjer jih ne morejo videti. Tako tudi ne prihaja do nepotrebnih konfliktov.«

Za hobi mora seči globoko v žep

Ker vsaka živalska vrsta zahteva svojo nego in okolje, se mora vnaprej o njej dobro pozanimati. Sprva stroški še niso tako visoki, dražje postane, ko ljubitelj dobi izkušnje in spozna svet redkih vrst ali barvnih mutacij.

»Takrat te že sama kača lahko stane 1000 evrov ali več. Čeprav sam še nisem toliko plačal, pa so stroški kar veliki. Veliko zapravim za živo hrano (črički, kobilice, miši, črvi mokarji, zoofobi, ščurki), tudi elektrika ves dan poganja grelne in osvetljevalne žarnice, ventilatorje ter grelne kable.«

Jernej se namerava po končanem dodiplomskem študiju osredotočiti na področje ekologije in biodiverzitete, po magisteriju pa ga vleče v tujino, predvsem v Veliko Britanijo, Nemčijo ali Ameriko, kjer želi doktorirati iz zoologije oziroma herpetologije (vede o plazilcih in dvoživkah). Seveda pa ljubitelj ne bi bil ljubitelj, če ne bi želel svoje zbirke (predvsem kač) še razširiti, pri čemer se namerava spustiti v »strupene« vode.

Eksotične živali

Starejše novice