Ker se zaradi bolezni in pandemije nista dovolj vozila okrog, morata plačati 3.500 evrov davka.
Mnogi Slovenci in Slovenke, ki so v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja odšli » s trebuhom za kruhom« v tujino, so pred dobrimi tremi desetletji bili ponosni in veseli, da je Slovenija postala samostojna država.
Mnogi izmed njih so se po upokojitvi vrnili v domovino, si uredili domovanje, žal pa so mnogi izmed njih sedaj razočarani.
Nekaj podobnega je doletelo Ireno in Štefana Konjarja, ki sta si dom uredila na hribu nad Lendavo. Sedaj, ko bi lahko uživala sadove svojega dolgoletnega dela v Nemčiji, ju poleg bolezni, zlasti Štefana, tare tudi slovenska birokracija oziroma zakonodaja, ki ni jasna nikomur, še najmanj tistim, ki so skoraj šest desetletij živeli v urejeni demokratični državi.
Štefan Konjar se je rodil 26. decembra 1939, leta 1962 pa je odšel na delo v Nemčijo, kjer je najprej kot zidar delal v gradbeništvu, zadnjih nekaj let pred upokojitvijo pa v eni izmed pivovarn v Frankfurtu. Leta 1973 je v mestu na Majni spoznal Ireno, ki je rojena 26. junija 1951 v Dolgovaških goricah in se je 1969 podala za boljšim življenjem v Nemčijo.
Poročila sta se že leto dni potem, ko sta se spoznala in veliko delala ter živela lepo skupno življenje. Otrok sicer nimata, a sta se veselila vsakega naslednjega dneva, vsako leto sta vsaj dvakrat obiskala domovino.
Po upokojitvi sta želela priti nazaj, čeprav to Štefanu ni posebej dišalo. Ko sta 15. decembra 2019 prišla v Slovenijo, sta kupila tudi nov avtomobil, poravnali so obveznosti v Nemčiji.
Štefan pred leti huje zbolel
Štefan je huje zbolel že 2017, po možganski kapi je padel in si še hudo poškodoval kolk ter medenično kost, tako da ga je čakalo več tednov zdravljenja in terapij v Sloveniji.
V tem času pa se je zgodila epidemija koronavirusa in se zato niti ni moral peljati v Nemčijo.
»Rekla sem, da bomo pač šli nazaj v Nemčijo, ko bo to možno, na žalost pa tega dneva nisva dočakala. Že pred zadnjim prihodom, maja 2019 sva kupila nov avtomobil, ki nam je sedaj povzročil težave, saj sva ga morala prijaviti v Sloveniji,« je povedala Irena.
Namesto, da bi hudo obolelega moža namestila v dom starejših, ga je Irena vzela domov in ga ves čas s pomočjo ustreznih služb oskrbuje doma, kjer ves čas negibno leži.
Več kot tri tisoč evrov davka za avtomobil, ker nista prevozila šest tisoč kilometrov
Pred dnevi pa jo je šokiral dopis Finančnega urada Republike Slovenije, da mora plačati 3.356,56 evrov davka na uvoženi avtomobil.
»Ni mi bilo jasno, za kaj gre, čeprav vem, da smo uvozili avtomobil, za katerega sva že takrat plačala vse, kar so zahtevali.«
»Najbolj bizarno pa je, da moram plačati, ker v dveh letih od uvoza nisva prevozila 6.000 kilometrov. Žal nama nihče tega ni povedal, niti na servisu, kjer so delali homologacijo. Če bi jaz to vedela, bi naredila 20 tisoč ne le šest, čeprav se v tistem času ni moglo voziti. Po eni strani je mož prikovan za posteljo, po drugi pa smo imeli omejitev gibanja. V vsakem primeru bi se v normalnih okoliščinah nekajkrat peljala v Nemčijo in bi najbrž vse bilo po veljavnem zakonu,« ogorčeno razlaga Irena.
»Strinjam se tudi sedaj, da je zakonodajo potrebno upoštevati, toda naš primer je specifičen, kajti po eni strani bolezen, po drugi omejitve na katere nismo mogli vplivati. Zato bi se tukaj gotovo lahko nekoliko toleriralo tudi s strani države,« nam razlaga Irena.
Obveznost bo poravnala, a želi opozoriti druge
»Kljub vsemu bom poravnala obveznost, a vseeno želim opozoriti vse druge, ki morebiti tudi ne poznajo zakonodaje, ki po mojem ni v skladu z Evropsko unijo. In morebiti bi morali odgovorni razmisliti, ali je to, kar se nam dogaja človeško,« se sprašuje sogovornica, ki dodaja, da ne bosta lačna, če bosta državi prispevala še dobra tri tisočaka, a vseeno ...
»Ponavljam, že v Nemčiji sva plačala 2.800 davka, sedaj pa moramo poravnati še takšen znesek v Sloveniji.«
»Res je sicer, da uslužbenci Finančnega urada Republike Slovenije samo opravljajo svoje delo in realizirajo zakone, ki so jih sprejeli drugi, je pa več kot jasno, da se mnogim Slovencem, bodisi delavcem migrantom, bodisi upokojencem, rezidentom Republike Slovenije, ki si služijo ali so služili kruh v Avstriji in Nemčiji, zagotovo dela finančna škoda! Zato niti ne preseneča, da nekateri izmed tam državljanov Slovenije nikakor ne morejo dojeti, da morajo državi plačati nekaj, kar smo si sami zaslužili. Ob tem, da smo si v tujini sami poiskali zaposlitev, smo Slovenijo olajšali za svojo socialno podporo in druge prispevke,« pogosto poudarjajo slovenski rezidenti, ki svoje težave želijo predstaviti širši javnosti, ker na FURS-u naj ne bi zalegel noben argument.
Tudi v primeru Irene in Štefana je zadeva nejasna.
Kako odgovarjajo na finančnem uradu?
Zadevo smo preverili tudi na Finančnem uradu Republike Slovenije.
Zaradi varovanja osebnih podatkov so nam v konkretnem primeru glede odmere DDV za pridobitev prevoznega sredstva, svetovali, da »bi bilo smiselno, da se zavezanec obrne na pristojni finančni urad, v nadaljevanju pa, da se prevozna sredstva štejejo za nova, če z motornimi vozili ni prevoženih več kot 6000 kilometrov, tokrat pa smo dobili odgovor tudi na konkretni primer družine Konjar.
»V konkretnem primeru je zavezanec v letu 2021 iz Nemčije v Slovenijo pripeljal osebno vozilo, prvič registrirano v Nemčiji v letu 2019, s prevoženimi 4318 kilometri. Zakon o davku na dodano vrednost določa, da se davek obračunava in plačuje v primeru pridobitve novih prevoznih sredstev, ki jih na ozemlju Slovenije opravi davčni zavezanec ali katera koli druga oseba, ki ni davčni zavezanec.
Kopenska motorna vozila se štejejo za nova, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev (katerikoli): dobavljena so pred potekom šestih mesecev po datumu, ko so bila prvič dana v uporabo, z njimi ni prevoženih več kot 6000 kilometrov.
Vozilo, ki ga je zavezanec pripeljal iz Nemčije v Slovenijo, je izpolnjevalo drugi pogoj, in sicer je bilo ob prihodu v Slovenijo z njim prevoženih 4318 kilometrov, kar je manj kot 6000 kilometrov, zato se je vozilo štelo za novo prevozno sredstvo, od katerega je bil odmerjen davek.
Določbe Zakona o DDV ne predvidevajo izjemnih okoliščin, na podlagi katerih bi se prevozno sredstvo kljub izpolnjevanju enega od prej navedenih pogojev lahko štelo za staro. Zato je bilo v konkretnem primeru potrebno davek odmeriti«, poudarjajo na FURS, kjer dodajajo, da je poplačilo celotnega zneska odmerjenega davka pogoj, da se vozilo lahko registrira.
Torej, opravičilo zaradi bolezni in epidemije nikakor ne zaleže, čeprav je vsakomur jasno, da Konjarjeva nista mogla izpolnit pogoj 6000 kilometrov, pravzaprav niti nista vedela, da je to potrebno. Po drugi strani pa morebiti iz FURS za Ireno in Štefana nekoliko bolj vesela novica.
»Glede na dejstvo, da je bil ob nakupu osebnega vozila v Nemčiji obračunan nemški davek, se za uveljavljanje vračila le-tega zavezanec lahko pozanima pri njihovi davčni upravi,« so dodali na finančnem uradu.
