Pisatelj Boris Pahor danes praznuje častitljivih 100 let. Podpisal se je pod 12 romanov in več 30 drugih del. Opravil je več intervjujev, zadnjega daljšega za TV IDEA.
Minuli teden se je Boris Pahor mudil v zdravilišču Radenci, med drugim je v parku na lastno pobudo zasadil drevo. Odločil se je za rdeči javor, ki ga je posvetil vsem slovenskim žrtvam načističnih in fašističnih taborišč, ki so vse prevečkrat pozabljene, a ne v njegovih literarnih delih. Ob bližajočem se visokem rojstnem dnevu se je pošalil, da on pri tem nima zaslug, saj je mislil le na delo in ne na leta, ki so se prikradla in je šele zdaj ugotovil, da jih je res precej.
Slaven najprej v tujini, šele nato v Sloveniji
Življenje Borisa Pahora je močno zaznamovalo gorje večih nacističnih uničevalnih taborišč, od Dachaua do Mathausna in Dore. Pekel, skozi katerega so morali taboriščniki pa je na papir prelil v več knjižnih delih, med katerimi je najbolj znan avtobiografski roman Nekropola, preveden v vse najpomembnejše svetovne jezike. »Dolgo časa sem bil zapostavljen, nepriznan in šele, ko so na tuj jezik prevedli moja dela sem šele postal aktualen v Sloveniji,« se spomni svoje poti do uspeha Pahor. V Sloveniji so se ga spomnili šele leta 2007, ko so delo Nekropola prevedli v francoščino. Doda še: »Životaril sem kot pisatelj manjšine, ki se zanima za težave manjšin, a to je problem, ki ni nikogar zanimal.«
Umiranje na obroke v delovnih taboriščih
Pahor je napisal 12 romanov in 30 drugih del, ki so mu prinesla ogromno knjižnih nagrad, med drugim Prešernovo nagrado in francoski red legije časti. Večkrat se ga omenja kot slovenskega kandidata za Nobelovo nagrado. V svojih delih, pa najsibo to roman ali kratek članek za kakšen italijanski časopis, je nazorno opisal trpljenje in bedo delovnih taborišč. »To so bila delovna taboršča, ljudje so bili obsojeni na smrt z delom, lakoto in boleznijo. Ta taborišča so bila politična. In ta taborišča, od Dachau do Mathausna in Dore so danes pozabljena,« spomni Pahor.
Ekskluzivni intervju za TV IDEA
Ob posebni priložnosti visokega jubileja je ekipa TV IDEA z njim posnela ekskluzivni intervju. V pogovoru je spregovoril o svojem življenju in o vsemu kar je preživel, o totalitarnih režimih, zlasti fašizmu, nacizmu in komunizmu, o čemer je pisal tudi v svojih knjižnih delih. Nekaj besed je spregovoril o Edvardu Kocbeku in o Titu in časih Jugoslavije. Ravno tako je nekaj besed namenil vsem tabujem holokavsta in o pozabljenih milijonih ljudi, ki so izgubili življenje pred njegovimi očmi.
Celoten intervju si lahko ogledate danes zvečer ob 20.15 na osrednji pomurski televiziji TV IDEA.
Ob 20. uri osrednja slovesnost Pahoriana
Ob visokem jubileju se bo danes ob 20. uri v SNG Opera in balet Ljubljana, odvila osrednja slovesnost Pahoriana, ki jo prirejata Mladinska knjiga in Cankarjeva založba. Ob priložnosti bo prejel tudi nagrado Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament posameznikom ali skupinam za dosežke pri vzajemnem razumevanju in tesnejšem povezovanju narodov Evropske unije. V četrtek 29. avgusta ob 20.30 bo potekala osrednja slovesnost v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
