Hitre teste izvajajo že tudi v Pomurju, ponekod opozarjajo na njihovo nezaneljivost

Do sedmega decembra morajo ustanove uvesti testiranje zdravstvenih delavcev in o rezultatih poročati Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. Pri številnih ustanovah se tako mudi z nabavo testov in vzpostavitvijo sistema, da ujamejo rok, ki ga je predpisal minister Tomaž Gantar.

V soboškem zdravstvenem domu, kjer je zaposlenih čez 300 oseb, sistem vzpostavljajo in računajo, da bodo s testiranjem pričeli v naslednjem tednu.

Kot nam je povedala direktorica Edith Sapač Žižek, so nekaj tako imenovanih hitrih testov že naročili in preizkusili ter bili zadovoljni z njihovo zanesljivostjo, a za večje količine se bodo pridružili skupnemu naročilu. 

V soboški bolnišnici, kjer si kruh služi več kot 1100 oseb, pa hitre teste že izvajajo, tako pri pacientih kot zaposlenih, kljub temu, da je rok v skladu z odredbo ministrstva določen do sedmega decembra. Kot nam je povedal strokovni direktor Daniel Grabar, sicer rezultati niso 100-odstotni, ampak v večini primerov potrdijo ali ovržejo okužbo s koronavirusom. Tudi v soboški bolnišnici zaenkrat hitre teste nabavljajo sami in čakajo na skupno naročilo.

"Pri naših prvih nabavah je bila cena 7,12 evra za posamezen test, ampak predvidevamo, da bodo zdaj še cenejši, poleg tega bo ceno znižala verjetno tudi večja količina naročila," je pojasnil Grabar. 

Iz sklepov ministrstva za zdravje sicer izhaja, da so trenutno med izvajalci hitrih testov pri pacientih v Pomurju, poleg soboškega zdravstvenega doma in bolnišnice, še Zdravstveni dom Lendava in med koncesionarji na primarni ravni še Ambulanta družinske medicine Vita mar iz Radencev. 

V torek opoldne so bili v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca za redno tedensko testiranje na vrsti zaposleni v organizacijski enoti varstva otrok in mladine. Pri vseh so odvzeli brise kot pri klasičnih PCR testih, a so jih odčitali s hitrimi antigenskimi testi.

»To je to, lahko daš masko nazaj,« sta običajno dejali zdravstveni delavki po tem, ko sta svojim sodelavcem odvzeli brise.

Za pravočasno izločanje pozitivnih iz delovnega procesa

Medicinska sestra Jasmina Kamenčič Germek je bila testirana že tretjič, prvič s hitrim testom. S sodelavci pozdravlja redno tedensko testiranje, ki so se ga v Mariboru lotili med prvimi v državi.

»V kolikor smo pozitivni, da se pozitivnega pravočasno izloči iz delovnega procesa in s tem tudi onemogoči tudi širjenje okužbe na naše paciente,« pravi zdravstvena delavka, ki skrbi za zdravje otrok in mladine.

Testirajo pred začetkom ali ob koncu delovnika

Vsak teden bodo tako v mariborskem zdravstvenem domu morali testirati 800 zaposlenih, ki so v rednem stiku s pacienti. Dnevno to pomeni od 150 do 200 hitrih antigenskih testov, kjer je rezultat znan po petnajstih minutah.

»Vsak dan pred začetkom dela in ob koncu dela določimo skupine, v katerih potem testiramo zaposlene. Zaenkrat še pozitivnih izidov nismo dobili,« pravi pomočnik direktorja Aleksander Jus.

Zaradi nezanesljivosti lažni občutek varnosti?

Direktor lenarškega doma starejših Zlatko Gričnik, kjer tako kot po ostalih domovih za starejše po vsej državi še čakajo na navodila za množično testiranje, pa opozarja na nezanesljivost hitrih testov.

»Če bo recimo meni pokazal test, da sem negativen, bom mogoče lažno negativen. Ta lažni občutek varnosti je lahko na drugi strani še bolj nevaren, kot pa samo netestiranje,« opozarja Gričnik.

Testi za evro in pol niso uporabni

Tudi v Lenartu se je namreč že zgodilo, da je hitri test kljub simptomom pokazal negativni izid, zanesljivejši PCR test pa je nato pokazal prisotnost virusa. V urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so v zadnjih mesecih analizirali več kot 2000 vzorcev s hitrimi testi kar osmih različnih proizvajalcev in ugotovili, da njihova zanesljivost ni primerljiva s PRC testi. Vendarle pa so v ožji izbor uvrstili dva testa.

»Iščemo neko ravnotežje med dostopnostjo, ceno, hitrostjo testa in seveda testnimi značilnostmi. Upamo, da bomo izbrali najboljšega, moram pa opozoriti javnost, da to seveda niso testi za evro in pol ali kakšne podobne smešne cene, kot že rečeno, malo denarja, malo muzike,« pravi Gregor Prosen, predstojnik urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Priprave za množično testiranje prebivalstva že tečejo

Po velikem številu odvzetih brisov spomladi in jeseni, množičnem cepljenju proti gripi in zdaj še tedenskih hitrih testih za zaposlene, pa zdravstvene delavce očitno čaka še izziv prostovoljnega testiranja celotnega prebivalstva.

»Mi smo se zdaj že začeli organizacijsko pripravljati, kako bo potekalo testiranje,« priznava Jus iz mariborskega zdravstvenega doma. Po neuradnih ocenah, naj bi namreč ob množičnem testiranju prebivalstva načrtovali več kot milijon testov.