Dolgoletni čebelar Franc Horvat iz Beltincev je za svoje izjemno delo prejel najvišje odlikovanje Čebelarske zveze Slovenije.
Ljubezen od malih nog
Franc Horvat iz Beltincev je že 60 let ponosen čebelar, sedaj pa so bila njegova prizadevanja dodatno nagrajena. V svoji zbirki ima sicer že številna čebelarska odličja, danes pa se lahko član Čebelarskega društva Beltinci pohvali z najelitnejšim priznanjem, odličjem Antona Janše prve stopnje, ki ga je prejel za posebne zasluge, požrtvovalno delo ter dvig slovenskega čebelarstva. Čebele je vzljubil že v otroških letih, te pa so zanj tudi v jeseni njegovega življenja nepogrešljiv konjiček, saj ob njih v čebelnjaku in pri točenju medu najde mir ter zadovoljstvo. Sam pravi, da moraš s čebelami živeti in jih imeti rad, pa čeprav te kljub uporabi zaščitne čebelarske obleke občasno katera »piči«.
Sedaj ima v svojem čebelnjaku okoli 60 čebeljih panjev, v katerih bivajo in pridno delajo predvsem kranjske čebele, kmalu pa se približuje čas, ko bo spet točil odličen naravni slovenski med.
Vzor mladim čebelarjem
Nagrajenec je dolgo časa vodil Čebelarsko društvo Beltinci, dejaven je bil v Upravnem odboru Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarske zveze Murska Sobota, znašel se je v vlogi mentorja mladih čebelarjev na Osnovni šoli Beltinci, poleg tega pa bil redni odkupovalec medu za ljubljanski Medex. Sodeloval je pri izgradnji Čebelarskega centra za slovenske čebelarje v Lukovici kot tudi čebelarskega doma v Beltincih, ob katerem se nahaja učni čebelnjak za mlade čebelarje.
Vse, kar je Franc naredil za razvoj čebelarstva v Prekmurju in v Sloveniji, se mu sedaj obrestuje, ob tem pa v isti sapi dodaja, da si želi, da bi se mladi še pogosteje odločali za čebelarjenje, negovali čebele ter s pomočjo starejših čebelarjev pridelovali »zlato« tekočino – med.
Ljubezen do čebel je treba negovati – če čebel ne bo, tudi nas ne bo.
J. Ž.
