Približno 2,9 milijona evrov vredna investicija je Zdravstvenemu domu Ljutomer prinesla nove in prenovljene prostore, sodoben laboratorij ter dodatne ambulante.
Prostorska stiska, neustrezen laboratorij in širjenje dejavnosti so Zdravstveni dom Ljutomer pripeljali do ene večjih investicij v zadnjih letih. Po približno letu in pol gradnje so dela zaključena, zdravstveni dom pa je pridobil nove in prenovljene prostore.
Investicija je po navedbah vodstva stala približno 2,9 milijona evrov.
Od tega so 1,37 milijona evrov pridobili iz nepovratnih sredstev na podlagi zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo.
Pri projektu so sodelovale tudi štiri občine ustanoviteljice, preostanek investicije pa je zdravstveni dom zagotovil predvsem z lastnimi sredstvi, ustvarjenimi s pozitivnim poslovanjem v preteklih letih.
Zgradili 600, prenovili še 400 kvadratnih metrov
Investicija je zajela vse tri trakte zdravstvenega doma. Zgradili so približno 600 kvadratnih metrov novih prostorov, še okoli 400 kvadratnih metrov obstoječih površin pa prenovili in posodobili.
Boštjan Pihlar, direktor Zdravstvenega doma Ljutomer, je ob zaključku del poudaril, da gre za pomemben mejnik.
»Ta investicija, s katero smo danes zaključili, je seveda en tak veliki mejnik v našem zdravstvenem domu. Prinaša nam predvsem neke sodobne, funkcionalne, pacientu prijazne prostore,« je povedal.
Novi prostori bodo po njegovih besedah zaposlenim omogočili boljše delovne pogoje, prebivalcem pa kakovostno in dostopno zdravstveno oskrbo.
Novi laboratorij, ginekološka in specialistične ambulante
Zdravstveni dom je z investicijo dobil nov laboratorij, ginekološko ambulanto, ambulante za specialistične dejavnosti in medicino dela.
Pomembna pridobitev so tudi prostori za enoto za duševno zdravje, ki jih prej niso imeli.
»Mi se tu tudi na tem področju zelo širimo, ker je to vedno bolj pomembno področje v zdravstvu,« je povedal Pihlar.
Na tem področju imajo dve klinični psihologinji, psihologinjo in logopedinjo.
V obstoječem delu zdravstvenega doma so uredili tudi nov vhod z informacijsko pisarno in dvema okencema za obravnavo pacientov. Eno omogoča bolj diskreten pogovor.
Pridobili so še tri ambulante družinske medicine, nove prostore za patronažno varstvo, ortodontsko ambulanto ter ambulanto za zdravstveno in zobozdravstveno vzgojo.
V času gradnje so uredili tudi nove prostore za rentgensko dejavnost in kupili nov rentgen.
Del stavbe morali porušiti
Projekt med gradnjo ni potekal povsem po prvotnih načrtih.
Pri nekdanjem laboratoriju je bila sprva predvidena obnova in nadgradnja objekta. Meritve so nato pokazale, da obstoječa konstrukcija načrtovane nadgradnje ne bi prenesla.
Zato so severni del porušili in ga zgradili na novo. Sprememba je po navedbah vodstva prinesla približno 200.000 evrov dodatnih stroškov.
Gradbena pogodba z Gradbenim podjetjem Ormož je bila sprva vredna okoli 2,067 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Med izvedbo se je osnovna pogodbena vrednost povečala za približno 350.000 evrov brez davka oziroma okoli 400.000 evrov z davkom.
Celotna investicija je bila kljub temu cenejša od projektantske ocene, ki je skupaj z opremo in davkom znašala približno 3,9 milijona evrov.
Med gradnjo zdravstvenega doma niso zaprli
Poseben izziv je predstavljala izvedba del ob hkratnem zagotavljanju zdravstvene oskrbe.
V približno letu in pol so izvedli kar 90 koordinacijskih sestankov, dela pa so potekala fazno.
Zdravstveni dom je moral ves čas gradnje zagotavljati svoje dejavnosti. »Nemotena oskrba, to pa je nam bil res največji izziv,« so ob zaključku projekta poudarili v zdravstvenem domu.
Zdravstveni dom skrbi za okoli 18.000 ljudi
Zaključka investicije se je udeležil tudi minister za zdravje Tadej Ostrc. Po njegovih besedah zdravstveni dom skrbi za približno 18.000 prebivalcev širšega območja Prlekije.
»Ta investicija je en velik korak k temu, da bodo prebivalci Prlekije, širšega dela Prlekije, imeli boljšo oskrbo. Teh 1500 novih kvadratnih metrov prostorov pomeni ne samo boljšo oskrbo za ljudi, ampak tudi boljše delovne pogoje za zaposlene,« je povedal Ostrc.
Ostrc je poudaril tudi pomen vlaganj zunaj največjih zdravstvenih središč.
»Decentralizacija in regionalizacija je ena izmed prednostnih nalog te vlade in zato bomo vse, kar je v naši moči, naredili, da tudi izven večjih centrov vlagamo v infrastrukturo.«
Ostrc: »Sami zidovi brez ljudi so samo lep okras«
Ob novih prostorih ostaja pomembno vprašanje zdravstvenega kadra.
»Sami zidovi brez ljudi so v bistvu samo lep okras in zato je treba hkrati z investicijami že načrtovati kadre,« je poudaril Ostrc.
Po njegovih besedah pripravljajo nov razpis za specializacije in spodbude za specializacije, kjer primanjkuje kadra. Posebej je omenil urgentno medicino in primarno zdravstvo.
Zdravstveni dom Ljutomer je sicer po besedah direktorja eden tistih, ki dežurno službo zagotavljajo z lastnim kadrom.
»Mi zagotavljamo dežurstvo 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Zagotavljamo ga s popolnoma lastnim kadrom,« je povedal Pihlar.
Ob tem si prizadevajo, da bi dežurna služba v Ljutomeru ostala.
Želijo si ortopeda, urologa in dermatologa
Zaključena investicija za zdravstveni dom ne pomeni konca razvojnih načrtov. Novi prostori jim po Pihlarjevih besedah omogočajo, da se potegujejo za dodatne zdravstvene programe.
»Predvsem bi si želeli tukaj v Ljutomeru še kakega ortopeda, urologa, dermatologa,« je dejal.
Dolgoročnejši načrt je še ambicioznejši.
»En dolgoročni načrt pa je tudi ta, da bi v Ljutomer pripeljali diagnostični center,« je razkril Pihlar.
O tej možnosti se po njegovih besedah že pogovarjajo z ministrstvom, vendar gre za načrt, ki je še precej oddaljen.
