Foto: Jana Bohar
Dan odprtih vrat na dražbi lesa v Gornji Radgoni potrdil tradicijo.

Na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je bil danes dan odprtih vrat v sklopu tradicionalne dražbe lesa, ki se odvija že tretje leto zapored. 

Dogodek je privabil lastnike gozdov, kupce iz več evropskih držav ter ljubitelje kakovostnega lesa.

»Leto smo ponovno v Gornji Radgoni, zdaj to že lahko rečemo tradicionalna dražba lesa. Tretja je že in upam, da bo resnično pognala korenine,« je povedal Stanislav Rojko iz Gozdarstva Gornja Radgona. 

Na licitaciji bilo zbranih 1020 hlodov, katerih skupna kubatura je znašala 962,97 kubičnih metrov.

Na licitaciji je sodelovalo 150 lastnikov gozdov in 20 kupcev iz srednje Evrope, med njimi iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Portugalske, Hrvaške, Srbije in Madžarske.

Ostanite na tekočem v vsakem trenutku!

Prijavite se na e-novice in vsak teden prejmite na svoj e-naslov najboljše objave iz Pomurja, ekskluzivne novice in privlačne nagradne igre.

Hrast - kralj dražbe

Najbolj iskan les na dražbi je bil tudi letos hrast, predvsem vrste dob in graden ter njihovi križanci. 

»Hrasti so predstavljali kar 80 odstotkov lesa na dražbi, skoraj vsi kosi so našli kupce, le trije od 900 kosov niso bili prodani, a verjamemo, da bodo v prihodnjih dneh našli nove lastnike,« je povedal Rojko. 

Po njegovih besedah to potrjuje, da je hrast še vedno kralj nižinskih gozdov in dragocena surovina za različne industrije.

Najdražji hlod prodan za več kot 5500 evrov

Dražba je prinesla tudi rekordno prodajo. Najdražji posamezni kos lesa, tudi v tem primeru je šlo za hrast dob, je dosegel ceno 5596,29 evrov, najvišja cena po kubičnem metru pa je znašala 1901 evrov (hrast graden). 

»Če pomislimo, da hektar gozda stane približno 10.000 evrov, pomeni, da sta že dva kosa hrastovega lesa praktično pokrila ceno zemljišča,« so ponazorili pomen vrednosti kakovostnega lesa.

Organizatorji so zadovoljni s potekom dražbe in poudarjajo, da dogodek temelji na zaupanju. 

»Lastniki gozdov in kupci nam vsako leto bolj zaupajo. Ključno je, da dražba ni razlog za sečnjo, ampak da je prodaja posledica skrbno načrtovanega poseka,« so pojasnili.

Pomurski sejem kot središče povezovanja

Pomurski sejem je tudi tokrat omogočil prostor za izvedbo dražbe. »Zelo smo veseli, da se v Radgoni dogajajo takšni dogodki. Sejem je prostor, ki povezuje ljudi in omogoča sodelovanje,« je dejal Boris Erjavec, izvršni direktor Pomurskega sejma.

Ob tem so napovedali tudi prihajajoči Sejem gradbeništva Megra, ki bo od 16. do 19. marca. Na njem bo poseben poudarek na leseni gradnji, zato bo nekaj kosov lesa s tokratne dražbe ostalo na sejmišču, da jih bodo lahko videli tudi obiskovalci tega dogodka.

Današnji dan odprtih vrat je tako še enkrat potrdil, da dražba lesa v Gornji Radgoni postaja nepogrešljiv dogodek tako za gozdarske strokovnjake kot tudi za širšo javnost, ki ceni kakovostno surovino iz slovenskih gozdov.

Komentarji (4)

jarane (ni preverjeno)

Takšne hlode eni sekajo za kurjavo sakšo leto po par komadov.

9000 (ni preverjeno)

namesto, da bi jih na sejem dostavili in potem še vedno dali v drva če ne prodajo

Lešnik (ni preverjeno)

Pred desetimi lejtami, san ščel en hrast odati. Dva san pozvo. Eden ponujdo 700€, drujgi 750. Tak ka šau v kurjavo. Pa san 11 kubikov z njega daubo

Tecumseh (ni preverjeno)

S tem se še hvališ.
Z pejnezi bi küjpo prvovrstno hlodovino bukvi, še več drv bi mel.
Hrast je itak slabši za kurjavo kak bukev.

Starejše novice