Kulturna izmenjava povezuje najmlajše iz Murske Sobote in Porabja.
V enoti Gozdiček Vrtca Murska Sobota se je s sklepno slovesnostjo zaključil tridnevni vrtčevski tabor v okviru projekta Kulturna izmenjava nas povezuje, ki že četrto leto uspešno povezuje Vrtec Murska Sobota in porabske vrtce na Madžarskem.
Projekt, ki poteka v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem, je namenjen predvsem ohranjanju slovenskega jezika in kulturne identitete med najmlajšimi pripadniki slovenske narodne skupnosti v Porabju.
Kot je bilo poudarjeno ob zaključku tabora, otroci iz Porabja skozi druženje z vrstniki in vzgojitelji v slovenskem okolju pridobivajo dragocene izkušnje z naravno rabo slovenskega jezika. Poleg jezikovnega razvoja tabor spodbuja sklepanje prijateljstev ter krepi vezi z matično domovino.
Borut Anželj, direktor Vrtca Murska Sobota, pojasni, da zanimanje za tabor iz leta v leto narašča. Letos se ga je udeležilo enajst otrok iz Porabja, medtem ko jih je bilo v preteklih letih sedem ali osem. Po njegovem mnenju je to dokaz, da projekt odgovarja na potrebe porabskih družin in da je sodelovanje dobro sprejeto.
Župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj je poudaril, da projekt uspešno povezuje ljudi prek državne meje in krepi slovensko identiteto med rojaki na Madžarskem.
»Danes so meje sicer navidezne, vendar še vedno obstajajo. Prav zato je pomembno, da otroci iz Porabja spoznavajo slovenski jezik in kulturo ter ohranjajo stik s svojimi koreninami. Takšni projekti so lep primer povezovanja v času, ko je razdruževanja vse več,« je dejal.
Ob tem je izpostavil, da Mestna občina Murska Sobota veliko pozornosti namenja kakovosti predšolske vzgoje. Čeprav se tudi v občini soočajo z demografskim upadom, imajo dovolj vrtčevskih kapacitet, dobro urejene in energetsko sanirane vrtce ter kakovosten strokovni kader. Po njegovih besedah sodijo tudi med občine z nižjimi cenami vrtcev v Sloveniji.
»Na področju vrtcev smo lahko zgled tudi drugim. Seveda pa vedno spremljamo dobre prakse iz tujine in tisto, kar je uporabno za naše okolje, skušamo prenesti tudi v naše ustanove,« je dodal.
Poseben pečat letošnjemu taboru je dala pravljičarka Vesna Radovanovič, ki je otrokom predstavila dve zgodbi o petelinčku - ljudsko prekmursko pravljico o petelinu Cekinu ter svojo avtorsko slikanico. Otroci so med pripovedovanjem aktivno sodelovali in pomagali petelinčku tudi s skupnim kikirikanjem.
Po njenem mnenju imajo pravljice pomembno vlogo pri učenju jezika, saj otroci ob ilustracijah lažje razumejo nove besede in pojme.
»Slikanica otrokom pomaga razumeti zgodbo tudi takrat, ko vseh besed še ne poznajo. Ilustracije spodbujajo njihovo domišljijo in jim olajšajo razumevanje slovenskega jezika,« je pojasnila.
Vzgojiteljica iz enote Gozdiček Ksenija Titan je predstavila tudi pester program tabora. Otroci so ustvarjali izdelke na temo kmetije, izdelovali igro spomin, risali domače živali, popoldne pa uživali na kopanju in drugih dejavnostih.
Po njenih opažanjih porabski otroci ob prihodu sicer še slabo govorijo slovensko in so nekoliko zadržani, vendar se skozi skupno igro hitro sprostijo.
»Na začetku si pomagajo predvsem z gibi in mimiko, potem pa začnejo uporabljati tudi posamezne slovenske besede. Najpomembneje je, da se med seboj povežejo,« je povedala.
Zadovoljstvo nad projektom izražajo tudi starši, ki cenijo raznolik program in možnost, da njihovi otroci pridobivajo prve izkušnje z vsakdanjo rabo slovenskega jezika.
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač je poudarila, da prav takšni tabori predstavljajo eno najpomembnejših oblik ohranjanja jezika in identitete med najmlajšimi.
»Otroci pridejo v okolje, kjer ves čas poslušajo slovenski jezik. Skozi igro, ustvarjanje in nova prijateljstva se učijo povsem naravno. Takšne izkušnje jim pomagajo razumeti, kdo so, od kod prihajajo in kje so njihove korenine,« je dejala.
Ob tem je izpostavila tudi pomen sistematičnega dela z mladimi v Porabju.
»Za vsako generacijo moramo vzgojiti posameznike, ki bodo znali povezovati skupnost in navduševati druge. Ponosni smo na naše mlade - študente, glasbenike, igralce in druge uspešne posameznike, saj bodo prav oni v prihodnosti nosilci slovenske skupnosti v Porabju.«
