Mnogobarvna množica se je sprehodila po mariborskih ulicah ter opozorila na diskriminacijo in neprijetne občutke, s katerimi se številni še vedno spopadajo zaradi spolne usmerjenosti in/ali identitete.
Glavni trg so že ob 13. uri preplavile pisane zastave in oznanile prvo Parado ponosa na Štajerskem, ki jo je v okviru mednarodnega projekta Združeni s ponosom / United with pride organiziral Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju z romunsko organizacijo Go Free.
»V teh dnevih smo slišali da 'Maribor ni Ljubljana'. MKC Maribor pa se ne bi podal v organizacijo parade, če pobuda zanjo ne bi prišla iz mariborske LGBT+ skupnosti. Tako parade ne organiziramo zato, ker jo ima tudi Ljubljana ali katero drugo mesto v okolici, Maribor bo dobil svojo parado zato, ker je ideja o njej zelo dolgo tlela in se počasi pripravljala,« so zaupali pri mariborskem mladinskem kulturnem centru.
Njen častni pokrovitelj pa je župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, kar pa lahko, kot menijo organizatorji, razumemo kot napoved strpnejše prihodnosti štajerske prestolnice.
»S tem je župan zagotovo nakazal smer, v katero se bo Maribor v naslednji letih razvijal. To je odprto in vključujoče mesto, ki sprejema vse različnosti – ne glede na barvo kože, veroizpoved ali spolno usmerjenost.«
Parade ponosa si namreč prizadevajo k vzpostavitvi nediskriminatorne in odprte družbe do vseh posameznic in posameznikov, ne glede na katerokoli osebno okoliščino. Tako nosijo politični in aktivistični naboj z namenom uresničevanja človekovih pravic in interesov LGBT+ skupnosti v javnem prostoru.
Parada spomin na stonewallske upore
V Sloveniji je bila organizirana prva parada leta 2001, letos pa mineva 50 let od upora ameriške skupine gejev in lezbijk racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku.
»Letos poteka 50 let od stonewallskih uporov, ki predstavljajo začetek organiziranega gibanja LGBT+ skupnosti. Parade, ki po svetu večinoma potekajo v juniju, predstavljajo spomin na stonewallski upor, ki se je zgodil konec junija v New Yorku. Parade so tako, izhajajoč iz tega zgodovinskega konteksta, primarno namenjene LGBT+ skupnosti, a se jih nikakor ne udeležujejo samo LGBT+ osebe,« so pojasnili organizatorji dogodka, ki so se ga udeležili tudi tujci.
Je Maribor resnično homo- in transfobno mesto?
Organizatorji pa pojasnjujejo, da so bili deležni tudi podpore, ki je niso pričakovali, recimo s strani mednarodne organizacije iz Združenega kraljestva za medkulturne odnose in priložnosti v izobraževanju British Council Slovenije. Akciji Podpri parado, izobesi zastavo pa so se pridružile tudi nevladne organizacije, banka, dijaški dom in eden izmed domov za starejše občane, in tako je skupaj zaplapolalo skoraj 30 mavričnih zastav.
A napoved parade je bila deležna tudi številnih kritik in intenzivnega sovražnega govora, zato so organizatorji poskrbeli tudi za strogo varovanje policije in redarjev.
»Seveda nas je presenetila količina in včasih tudi intenziteta sovražnega govora na spletu; ampak to žal ni samo izziv dogodka, kot je naša parada, veliko dogodkov, katerih namen je sprejemanje, se sooča s tem. Mi smo zelo veseli, ko nas kdo kontaktira in pove, da se je odločil/odločila, da nam pomaga tako, da prijavlja sovražni govor. Je pa to posledica dolgotrajnega dopuščanja in ne sankcioniranja sovražnega govora,« so bili jasni v Mladinskem kulturnem centru.
