Njegova zapuščina ostaja živa.
V dvorani Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota se danes zaključuje dvodnevni simpozij, posvečen akademiku Antonu Vratuši.
Dogodek, ki sta ga organizirala Razred za zgodovinske in družbene vede ter Razred za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju z Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija, predstavlja enega izmed vrhuncev obeleževanja 110. obletnice njegovega rojstva.
Dvodnevni simpozij o Vratuševem delu
Prvi del simpozija je bil v sredo, 19. februarja, v Dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, drugi del pa danes v Murski Soboti.
Na dogodku več kot 30 strokovnjakov iz različnih področij predstavlja Vratušev znanstveni, politični in kulturni prispevek.
Akademik Anton Vratuša (1915–2017) je bil slovenist, literarni zgodovinar, kritik, publicist, politik in diplomat. Kot član Osvobodilne fronte je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, po vojni pa je opravljal številne državniške dolžnosti, med drugim kot predsednik Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije.
Posebej pomembno vlogo je imel na področju preučevanja narodnih manjšin, trajnostnega razvoja ter raziskovanja prekmurskega jezika in kulture.
Aktualnost Vratuševe zapuščine
Marjan Šiftar, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, je ob tem poudaril: »Simpozij je eden izmed vrhuncev letošnjega obeleževanja Vratuševega leta. Njegova razmišljanja in delo ostajajo izjemno aktualni tudi danes.«
Na simpoziju so obravnavali več pomembnih tem. Razpravljali so o razvoju slovenske znanosti in mednarodni vlogi akademika Vratuše. Posebno pozornost so namenili zgodovini in politiki prekmurskega jezika ter literarni zgodovini in slovenskemu jeziku.
Izpostavili so tudi vlogo Vratuše pri oblikovanju slovenske državnosti. Poleg tega so se ukvarjali s preučevanjem narodnih manjšin in vprašanji trajnostnega razvoja.
Vratuša je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od leta 1978 in je pomembno prispeval k delu akademije, še posebej na področju preučevanja narodnih manjšin in trajnostnega razvoja.
Imel je pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine, med drugim pri ustanovitvi Krajinskega parka Goričko.
