FOTO: To so prejemniki Pomurske raziskovalne nagrade

Pomurska izobraževalna fundacija je danes v sodelovanju s Pomursko akademijo znanstvene unije že triindvajsetič zapored slavnostno podelila Pomurske raziskovalne nagrade. 

Podelitev je bila v predavalnici Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, izpostavili pa so najuspešnejše mlade intelektualce regije.

Nagrade niso zgolj simbolično priznanje, temveč pomenijo materialno spodbudo, ugled v znanstveni skupnosti in zlasti pomembno moralno oporo za nadaljnjo raziskovalno pot nagrajencev. O izboru so tudi letos odločali pomurski akademiki, člani Pomursko akademske znanstvene unije.

»Najtežje je dobiti nagrado doma in najtežje je nagraditi mlade. Prav zato smo se že pred dvajsetimi leti odločili, da nagradimo tiste mlade, ki izstopajo – ki so pokazali nadpovprečnost v svojem študiju in ki si zaslužijo priznanje svojega okolja. Tako dobijo priložnost, da si najdejo sogovornike, sodelavce in začnejo graditi kariero – doma,« je ob tem dejal Mitja Slavinec, predsednik Pomurske izobraževalne fundacije.

Najboljša doktorska disertacija

Damjan Fujs je doktoriral na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, nagrado pa je prejel za disertacijo: »Prilagajanje z varnostjo povezanih zahtev za pametno opremo in usposabljanja uporabnikov na podlagi njihove kategorizacije.«

Najboljše magistrsko delo s področja naravoslovja in tehnike

Luka Lukač, diplomant Fakultete za strojništvo in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, je prejel nagrado za magistrsko delo z naslovom: »Psevdonaključno vnašanje šuma v Freemanove verižne kode.«

»Moje delo obravnava dve glavni tematiki: stiskanje podatkov (z uporabo verižnih kod, posebnega načina opisovanja geometrijskih objektov) ter strojno učenje in umetno inteligenco – tematiko, ki je danes vseprisotna. Gre za metodo predpriprave podatkov, da lahko strojno učenje doseže večjo učinkovitost,« je pojasnil v izjavi za Sobotainfo.

Najboljše magistrsko delo s področja družboslovja in humanistike

Natalija Pavlinjek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je komisijo prepričala z raziskavo: »Uporaba orodij umetne inteligence za pouk biologije med osnovnošolci in srednješolci.«

»Biologija v osnovni in srednji šoli je zelo obsežna. Treba je predelati veliko snovi, zato je pomembno, da učenci dobijo vpogled v umetno inteligenco – kako si lahko z njo pomagajo pri učenju biologije in da se obenem naučijo tudi kritičnega razmišljanja o tem, kar jim umetna inteligenca ponudi,« je dejala za Sobotainfo.

Župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj pa je poudaril pomen kritičnega razmišljanja med mladimi: »V današnjem času, ko se svet sooča z mnogimi izzivi, je pomembno, da mladi kritično razmišljajo, si postavljajo vprašanja in iščejo odgovore. Mladim raziskovalcem je treba dati priložnost, da s svojimi rešitvami prispevajo k družbi – in tudi nam pomagajo, da bolj kritično premislimo o stvareh.«

»Regija žal nima svoje univerze, zato mladi pogosto odhajajo – v Ljubljano, Maribor, tujino. Na nas pa je odgovornost, da to spremenimo. Zato smo že spremenili štipendijsko politiko: skupaj z gospodarstvom smo razvili model, po katerem občina sofinancira štipendije. Gospodarstvo dobi kadre, ki jih potrebuje, mladi pa dobijo višje štipendije in – kar je najpomembnejše – zagotovljena delovna mesta. Tako zmanjšujemo beg možganov in krepimo regijo,« je še dodal.