Lovski krst je eden od lovskih običajev, ki ga negujejo tudi šentiljski lovci.
Lovski krst ima korenine v srednjeveškem viteštvu, ko so vitezi kot častni ljudje sprejemali v svoje vrste nove člane, častne tovariše in z njimi skupaj delili dobro in slabo.
Lovski krst ni in ne sme postati nobena burka pijane lovske druščine, pač pa lep starodavni obred. Izvedba je odvisna predvsem od tega, v kolikšni meri lovske družine sledijo izvirnemu izročilu starega običaja, so zapisali člani Lovskega društva Šentilj.
Na zatožno klop v dvorani vinogradniške kmetije Skupek so posadili mlado lovko Tadejo Toplak, ki je lani opravila lovski izpit.
Vsak lovski novinec in tu in tam tudi kakšna novinka, šaljivo ne pa žaljivo imenovani kot zelenci, doživijo ‘težko preizkušnjo’ pred komisijo, ponekod imenovano tudi kot nezmotljivo lovsko razsodišče, predvsem duhovitih članov, saj je večino časa namenijo šaljivemu izpraševanju, na katerega naj bi novinec kar se da komično tudi odgovarjal, je lovski krst v Šentilju pojasnil starešina LD Šentilj Marjan Vernik.
Kot so še zapisali, tudi med šentiljskimi lovci smeha in dobre volje na račun krščenke in njenega mentorja Marjana Borka ni manjkalo.
Kot dokaz za opravljen krst dobi novinec namesto diplome palico s podpisi udeležencev obreda, s katero je poprej dobil ‘kazenske’ udarce po zadnji plati, ki pa so zgolj simbolični.
