Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, mladi Pomurci, Vrt spominov in tovarištva, Moja domovina praznuje, priznanja učencem in dijakom.
V Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih so podelili priznanja mladim ustvarjalcem, ki so sodelovali na literarnem natečaju Moja domovina praznuje.
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je zaključno slovesnost pripravila v okviru tradicionalnega Vranovega ogračka mladih talentov.
Letošnji natečaj je zaznamoval dvojni jubilej - 30 let od ustanovitve fundacije in 35 let samostojnosti Slovenije. Mladi so skozi svoja besedila razmišljali o zgodovini, vrednotah in tem, kakšno prihodnost si želijo.
Nekoč sodeloval na natečaju, zdaj k pisanju spodbuja svoje učence
Slavnostni govornik je bil Nino Gumilar, učitelj slovenščine, ki je z literarnim natečajem povezan že vrsto let.
Na prvi natečaj, ki so ga razpisali v šolskem letu 2009 in 2010, se je prijavil še kot študent Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, čeprav je bil namenjen osnovnošolcem in srednješolcem. Danes k sodelovanju spodbuja svoje učence.
V nagovoru je poudaril, da takšni natečaji mladim ponujajo veliko več kot zgolj priložnost za dokazovanje pisateljskih sposobnosti.
Omogočajo jim, da oblikujejo lastna stališča, razmišljajo o družbi in izrazijo svoj pogled na svet.
»Živimo v svetu, v katerem imamo več informacij, kot smo jih imeli kadar koli prej. Mladi lahko v nekaj sekundah pridejo do skoraj vsakega podatka. Živijo v svetu družbenih omrežij, hitrih sporočil, podob in kratkih zapisov. Toda prav zato potrebujejo tudi prostor, kjer se je treba ustaviti in razmisliti,« je povedal.
Ob tem je opozoril na pomen mentorjev, ki mladim pomagajo razvijati ustvarjalnost in samostojno razmišljanje.
Svoj nagovor je zaključil s sporočilom:
»Ne odgovarjajte vedno tako, kot od vas pričakujemo odrasli. Ne pišite samo zato, da boste (o)cenjeni. Pišite zato, ker imate kaj povedati. Prihodnost je v vaših rokah.«
Priznanja prejelo 12 mladih ustvarjalcev
Na letošnjem natečaju je priznanja prejelo šest osnovnošolcev in šest srednješolcev. Skupaj s knjižnimi nagradami in zahvalami sta jih podelila podpredsednik uprave fundacije Ladislav Lipič in Nino Gumilar.
Med osnovnošolci so priznanja prejeli:
- Larisa Andrejek in Aleksandra Zupančič iz Osnovne šole Gornji Petrovci,
- Angelina Lepoša iz Osnovne šole Šalovci,
- Žan Farič iz Osnovne šole Tišina,
- Ajda Kolarič iz Osnovne šole Mala Nedelja,
- Tjaša Zver iz Osnovne šole Odranci.
Med srednješolci so nagradili Urško Zavratnik in Tjašo Korošec iz Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, Isabello Elizabet Ivančić iz Ekonomske šole Murska Sobota ter Žana Giderja iz Biotehniške šole Rakičan.
Priznanji sta prejeli tudi Marjana Zver in Pia Bračič iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci.
Mladi opozorili tudi na vrednote, ki jih izgubljamo
Nagrajena besedila so pokazala različne poglede mladih na Slovenijo. Nekateri so se osredotočili na zgodovinske dogodke in pripovedi svojih prednikov, drugi na današnjo družbo in odgovornost prihodnjih generacij.
Ajda Kolarič iz Osnovne šole Mala Nedelja je v svojem zapisu opozorila, da samostojnost ni nekaj samoumevnega.
»Moja domovina praznuje, a zame to praznovanje ni le obujanje spominov. Je opomin, da moramo vrednote svobode, enakopravnosti, suverenosti in demokracije vsak dan znova živeti in jih ohranjati za prihodnje generacije.«
O pomenu prihodnosti v Sloveniji je razmišljala tudi Isabella Elizabet Ivančić iz Ekonomske šole Murska Sobota.
»Če bo Slovenija prostor, kjer štejeta znanje in delo, potem tukaj z lahkoto vidim svojo prihodnost.«
Žan Farič iz Osnovne šole Tišina pa je izpostavil pomen sodelovanja in povezanosti med ljudmi.
»Slovenija ima lahko bleščečo prihodnost, saj imamo znanje in dobro geostrateško lego v Evropi. Za uspeh nam manjka le malo povezanosti in sodelovanja med seboj.«
Spomini na osamosvojitev živijo tudi skozi družinske zgodbe
Del mladih je navdih za pisanje poiskal v pripovedih svojih družinskih članov.
Žan Gider iz Biotehniške šole Rakičan je opisal spomine starih staršev na prihod pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade v Gederovce in na strah, ki ga je družina doživljala med osamosvojitveno vojno.
V svojem zapisu je omenil tudi, kako so se družinski člani pred nevarnostjo umaknili na Petanjce, kjer so živeli njihovi sorodniki.
Urška Zavratnik iz Srednje zdravstvene šole Murska Sobota pa je predstavila dedkove spomine na plebiscit leta 1990 in občutek, da Slovenci takrat odločajo o prihodnosti svoje države.
Zahvalili so se tudi dolgoletni koordinatorici natečaja
Zbrane sta na slovesnosti nagovorila še Ladislav Lipič in Franc Horvat, župan občine Tišina.
Nagrajena besedila sta prebirala učenca Osnovne šole Tišina Lara Lang in Jaša Vurcer, za glasbeni del programa pa so poskrbeli dijaki Gimnazije Murska Sobota.
Ob zaključku so se posebej zahvalili Ireni Kumer, dolgoletni članici programskega sveta fundacije, ki je od začetka strokovno vodila in koordinirala literarne natečaje.
Prireditev je tako povezala različne generacije, od mladih ustvarjalcev in njihovih mentorjev do tistih, ki spomine na osamosvojitev Slovenije ohranjajo skozi osebne zgodbe.
